Kolomon bukle

Avgust Bivšek iz Mežice je povedal tako

Tste so pa naš oče večbart prajlә, da je res bvo.

So pa pr pavrah čudno meli kolomon bukle. Še prnas so ble. So ble ta veči, pa ta mihne bukle. Pa ldi so križam hodilә. Ambart na anmo, droč na drujmo krajo so prәšlә vkop, pa so se prauhalә. Pa si šov kam, da si kaj zvedu. Dons pa nč! Telefon ... par besed ... Dons je pa svet modern.

Stare pavrške hiše so vonta po sredini tak tram mele. Gr so melә stalaže in tam so hranvalә kolomon bukle. Nәtr – so prajlә – so take besede ble, da nisi vedu, ka pomenjo, da nisi vedu, ka si brav. Samo – donšn den nobene kolomon bukle na pomagajo več! Taj bi! Če bi tk bvo, ko včas, taj bi vse hudič znosu joh. Pa še z Lublane bi joh prece zlifru!

Pr anmo pavro so vsә šlә h polnočnem, samo pastir je doma ostav.

Pobu je pa douhcajt gratavo, je po tәsti stalaži šnofiru, pa bukle našu. Za peč je sedu pa joh začnu brat.

Kr naembart je pa prәšu en star det z anmo punklno. Punkl je dav ntr za peč, pa vsedu se co.

Pob se pa kr ni am vzev, pa je brav naprej tәste bukle.

Vәda; pridejo goni od polnočnce domo, so pa začelә:

"Ka pa št punkl što?"

"Ja," je reku, "an berač je prәšu, zdaj je pa, rajtam, vonta šov."

Začnejo gledat okolo ... nobәnga ker.

Pa tota v tәsti punkl ... je pa gnar biv!

Po so ga pa žә baralә, kk je bvo.

Je pa reku, da je ane bukle našu gr, kolomon bukle, in je brav, pa kazu, ke je brav. Zdaj so pa vedlә, da je prklicu, da je gnar prnәsvo.

Po je pa kr naprej brav, je pa deda nazaj sprajiv.

Taj mu je reku tәsti oče:

"Ko bi ti bukle bk dav, ne bi te bvo venč. Te bi zdrobu v sončn prah. Štәk si pa brav naprej, si ga pa nazaj sprajiv. Gnar je pa ostav."

Kasnik u Mežici je tud mev kolomon bukle. Sta joh pa vzeva embart otroka – zdaj bi bva ža oba črez sto let stara – pa brava joh. Sta pa čuva, ko je začevo neka grta jәt po štengah. Ambrt pa vseka po vrateh, da so vsә kremplә skoz vrate gledalә. Vәda, poba sta oba začeva modlt, pa je bvo konc.

O, čudno dojst so melә kolomon bukle. Še prnas so ble.

Kolomon bukle so po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati.

• zapisala: Marta Repanšek, Bajže s Koroške