Opomba uredništva: * Pod pojmom koroški jezik imamo v Koropediji v mislih jezik, ki ga govorijo ljudje v Mežiški dolini in njeni relativni okolici. * Primeri rabe v slovarju so namerno podani živo, sočno in življenjsko. Zato v veliki meri odražajo nepopačen miselni in besedni svet prvobitnih prebivalcev.
|
|
V Mežiški dolini se govori izredno pestro mežiško narečje – z različnimi podvariantami in krajevnimi posebnostmi, tipičnimi za vsak kraj posebej.
Mežiški govor uvrščamo v koroško narečno skupino. Zelo v grobem se razprostira v trikotniku Olševa – Rogla – Košenjak. V ožjem smislu pa je mežiški govor omejen na Mežiško dolino z okolico (kamor spadajo še npr. Leše, Kotlje, Dobrije ipd.) in na del spodnje Mislinjske doline (kjer pa se švapanje že izgubi). Dravograd in Slovenj Gradec pa sta že na meji severnopohorskih narečij. V nasprotju z ostalimi koroškimi narečji o mežiškem govoru še ni kaj dosti zapisanega. Celo Tine Logar njegov sistem dolgih vokalov sila skopo omenja kot sistem, ki je klasično slovenski in se od knjižnega razmeroma malo razločuje, saj naj bi za razliko od rožanskega, ziljskega in podjunskega narečja izgubil tudi dvoglasnike (i:ә in u:o). Po njegovem je "razlog za nastanek tako poenostavljenega sistema verjetno v sedanjem in preteklem mešanju prebivalstva na tem teritoriju". To najbrž do neke mere drži predvsem za govore mest, npr. Prevalj, Mežice in Raven na Koroškem, odročnejših vasi, kot so npr. Leše, pa se ja ta vpliv dotaknil precej manj intenzivno in tam še živi govorica, ki je bliže avtohtoni.
Cel članek o jeziku Mežiške doline
|
<DPL>
category=*besedne vrste
|
|
|