Jezik Mežiške doline
V Mežiški dolini se govori izredno pestro mežiško narečje – z različnimi podvariantami in krajevnimi posebnostmi, tipičnimi za vsak kraj posebej.
Mežiški govor uvrščamo v koroško narečno skupino. Zelo v grobem se razprostira v trikotniku Olševa – Rogla – Košenjak. V ožjem smislu pa je mežiški govor omejen na Mežiško dolino z okolico (kamor spadajo še Leše, Kotlje, Dobrije itd.) in na majhen del spodnje Mislinjske doline (kjer pa se švapanje že izgubi). Dravograd in Slovenj Gradec pa sta že na meji severnopohorskih narečij. V nasprotju z ostalimi koroškimi narečji o mežiškem govoru še ni kaj dosti zapisanega. Celo Tine Logar njegov sistem dolgih vokalov sila skopo omenja kot sistem, ki je klasično slovenski in se od knjižnega razmeroma malo razločuje, saj naj bi za razliko od rožanskega, ziljskega in podjunskega narečja izgubil tudi dvoglasnike (i:ә in u:o). Po njegovem je "razlog za nastanek tako poenostavljenega sistema verjetno v sedanjem in preteklem mešanju prebivalstva na tem teritoriju". To najbrž do neke mere drži predvsem za govore mest, npr. Prevalj, Mežice in Raven na Koroškem, odročnejših vasi, kot so npr. Leše, pa se ja ta vpliv dotaknil precej manj intenzivno in tam še živi govorica, ki je bliže avtohtoni. Tudi dvoglasniki so tam še zelo živi.
Nekatere jezikovne pojave Mežiške doline si lahko pojasnimo tudi s pomočjo literature, ki opisuje sosednje govore, ki se z mežiškim delno ujemajo (npr.: Zinka Zorko, Narečna podoba Dravske doline). Sodobnejših analitičnih del, povezanih neposredno z mežiškim govorom, je zelo malo, oziroma nič. Največ jezikovnega in slovarskega gradiva je izšlo v Koroškem Fužinarju v 60. letih. Precej več pa je zapisanih samih besedil v mežiškem govoru. V tem smislu je zagotovo reprezentativna zbirka besedil Bajže s Koroške, deseta knjiga zbirke Glasovi, ki jo je uredila Marta Repanšek.
NAGLAS
Mežiški govor ni ohranil tonemskega naglaševanja. Naglaševanje je jakostno, meje med dolgo in kratko naglašenimi samoglasniki pa so včasih nejasne. Naglašeni so lahko dolgi in kratki, nenaglašeni pa so le kratki samoglasniki. Kratko naglašeni so lahko tudi nezadnji zlogi, značilno je namreč sekundarno krajšanje visokih, izvorno dolgih samoglasnikov ('kupit), temu pa se pridružuje tudi krajšanje drugih samoglasnikov ('nest, 'podni, 'dat) …
Naglasni premiki:
- terciarni premik – umik naglasa z vsake končne kračine: zla'to > z'lato
- pomik dolgega akuta s prvega na drugi zlog v trizložnicah:
- dolžina se ohrani:
- s'me:tana > sme'ta:na, 'ja:gode > ja'go:de,
- dolžina se ne ohrani:
- 're:pica > re'pica > ər'pica, 'pa:lica > pa'lica, 'ba:bica > ba'bica > 'bica
VOKALIZEM
Dolgi samoglasniki
i: u:
(i:ə) (u:o)
ẹ: ọ:
e: o:
a:
/i:/: - pojavi se lahko v vseh zlogih, zastopa dolgi akutirani in cirkumflektirani i:
'zi:ma, 'wi:dọ, p'ri:mwọ, 'li:m
- s skrajnim ožanjem a npr. v besedi majhen:
'mi:hn < mijhn < mejhn < majhn
/u:/: - pojavi se lahko v vseh zlogih, zastopa psl. u v slovenskih dolgih zlogih:
pos'ku:s, 'ču:dn
/i:ə/: - lahko se pojavi na vsakem zlogu; zastopa praslovanski stalno dolgi ě in dolgi padajoči etimološki e:
k'li:ət, 'ci:əwo, 'li:əp, 'wi:ədli, st'ri:əha, z'li:əzọ …
/u:o/: - lahko se pojavi na vsakem zlogu; zastopa u:
'Gu:očtan, doro'mu:otn …
/ọ:/: - zastopa nosnik ọ, del novoakutiranih o in o v prevztih besedah:
od'lọ:čit, p'rọ:bat, 'rọ:marji, 'rọ:ba, z'bọ:bnat …
/ẹ:/: - kot naslednik staroakutiranega ĕ, lahko pa tudi naslednik novoakutiranega e ali e v prevzetih besedah:
dre'wẹ:se, 'cẹ:ste, g'lẹ:dat, štu'dẹ:ro, šno'rẹ:fo, 'wẹ:dọ
/o:/: - zastopa nosnik ọ: 'ro:ka
- umično naglašeni o: 'o:tọ (hotel)
/e:/: - je manj pogost in lahko zastopa nosnik ę ali sekundarno naglašen e:
c've:tno (n'dẹ:lo)
/a:/: - zastopa stalno dolgi a in staroakutirani a – lahko ga najdemo v vsakem zlogu:
p'la:hta, st'ra:n, wo'ja:k, ka: (kaj)
Kratki naglašeni samoglasniki
i u
ẹ
e ə o
a
'i - i po naglasnem pomiku dolgega akuta s prvega na drugi zlog v trizložnicah:
ba'bica, pa'lica
- v besedah tujega izvora: 'ibržno (iz nem. übrig – kar ostane, je odveč), 'kripl, fa'milija
- zastopa kratki naglašeni i v zadnjem besednem zlogu: 'bių
'u - zastopa stalno dolgi in staroakutirani u v nezadnjem besednem zlogu: 'kure, sta'nuwọ
- v prevzetih besedah: 'luft
'ẹ - predvsem na prvih zlogih: 'cẹrkli
'e - iz stalno dolgega ĕ in cirkumflektiranega e: č'wẹšpl, 'meų
'o - iz nosnika o, cirkumfektiranega o: 'dons, b'wo
'ə - iz e: o'žəno, b'rəgo
- iz zlogotvornega r: 'pərvi
- iz a: ni'kəkr, 'kədər
- iz i: 'žəwo
'a - iz stalno dolgega a: 'japka
- v besedah tujega izvora: 'bajta (iz furl.), 'habat ('habat najbž pride iz nem. der Habicht – kragulj)
Kratki nenaglašeni samoglasniki
i u
ẹ ọ
e ə o
a
i - ponaglasni i, izglasni: 'vẹ:dli, si
u - tut,
- prednaglasni: štu'dẹ:ro,
- ponaglasni: 'Serbus
e - ponaglasni: 'pe:rje, 'pa:sale, 'pole
- prednaglasni rešpe'ti:n
ọ - iz i: jọh
- iz o: p'ri:mwọ
- iz -il, -al, -el v izglasju: z'nosọ, sta'nuwọ, 'wẹdọ
ə - iz e v izglasju: žə, vənč
- iz o v izglasju: ni'kəkər
- iz zlogotvornega r: pərle'ti
- iz nosnika e: vənč
a - prednaglasni: nan'bart
- ponaglasni: g'lẹ:dat
Zlogotvorni zvočniki
l - če se ob l reducira samoglasnik: z'wo:lli (izvolili)
m - če se ob m reducira samoglasnik: 'zajm (zdaj bom)
n - če se ob n reducira samoglasnik: nan'bart (naenkrat)
KONZONANTIZEM
Trdi l se pred zadnjimi vokali izgovarja kot w - švapanje
- šlo > šwo
Palatalni l' ni ohranjen – razvoj je šel v čisti l
- nedelja > n'dẹ:la
Palatalni n' se je razvil v nazalni j
- svinja > s'wija
Ohranjena je skupina čre-, žre-
- češnje > črešne, čevlji > čreųli, žeblji > ž(g)rebli
Ohranjena je primarna skupina tl-, dl-
- uvelo > o'wẹ:dlo, moliti > 'modlit
Skupina šč ni ohranjena
- klešče > k'li:əše, gošča > 'gọša, ščipati > 'šipat
Protetični j
- iti > 'jət
OBLIKOSLOVJE
Feminizacija srednjega spola
- ednina: jabolko > 'japka, (tudi npr.: okno > 'okna, jajce > 'jajca, dleto > g'li:ətwa)
- množina: drva > d'ru:we
- samostalniki sr. spola tipa uho, oko poleg feminizacije osnovo podaljšujejo s -t ali -s:
v edninski obliki: u'šẹ:ta, o'čẹ:sa / v množinski obliki: u'šẹ:te, o'čẹ:se
Izguba orodnika v ednini in nadomestitev z mestnikom
- (pər) ma'ši:ni
- (z) ma'ši:ni
Pogosto je analogično izenačevanje končnic -eh, -em, v vseh sklanjatvah
- pr 'lipeh (pri lipah) / pr 'o:kneh (pri oknih) / pr st'ro:jeh (pri strojih)
- 'lipem (lipam) / 'o:knem (oknom) / st'ro:jem (strojem)
POSEBNOSTI
Nemški prislovi ob glagolih
- 'dọų 'sẹ:di (dol sedi), 'gər ųs'tani (gor vstani);
- oblike 'gərta (tja gor), 'dọųta (tja dol), 'wọnta (tja ven), 'gərsa (sem gor), 'doųsa (sem dol), 'səntər (sem noter)
Štekanje
- 'šət, 'šəta, 'šəto / š'tọ,
- š'ta:k, š'ta:ka, š'ta:ko
- š'te:ga ...
LEKSIKA
Kalki, prevzete besede
- 'habe (krila), 'ibržno (odveč), 'luft (zrak), 'puwat (graditi), fa'milija (družina), po'rumplọ (poškodoval, potolkel) …
- Za pomen preveč se slovenskemu veliko (koroška oblika 'wejko) doda nemška predpona zu-: - zu + veliko > c'wejko
- avtor: Zoran Triglav