Pridevnik

Poznamo tri vrste pridevnikov: kakovostne/lastnostne, vrstne in svojilne.

Kakovostni ali lastnostni pridevniki

Stopnjevanje

Poznamo tristopenjsko ali komparativno stopnjevanje: osnovnik/pozitiv, primernik/komparativ, presežnik/superlativ;
in dvostopenjsko ali elativno: fantastično, prelepo ...

Trostopenjsko stopnjevanje:

a) z obrazili na -ši, -ji, -ejši:

• lep, lepši, najlepši;
• globok, globlji, najgloblji;
• debel, debelejši, najdebelejši;

b) s prislovi bolj, najbolj ali manj, najmanj:

• črn, bolj črn, najbolj črn;
• mrk, manj mrk, najmanj mrk;

c) s spremembo osnove: sladek, slajši, najslajši.

Določna in nedoločna oblika pridevnika

Določno rabimo, da označimo že znano lastnost, npr.:Blaž ima siv in rjav plašč. Sivi je oguljen. Določno obliko prepoznamo po končnici -i.

Sklanjanje pridevnikov

Sklanja se jih po vzorcu 4. sklanjatve samostalnikov.

Vrstni pridevniki

Izražajo vrsto: iz česa je kaj, način uporabe oz. na kaj kaj deluje: marelična (marmelada) iz marelic; leseni (stol) iz lesa; ročna (žaga) z roko; električni (stroj) na elektriko.

V moški obliki je imenovalnik ednine na -i.

Sem sodijo še: slovenska (zemlja), slovenski (jezik), Slovenska (Bistrica); ljudska pesem...

Svojilni pridevniki

Tvorimo jih iz samostalnikov in izražajo svojino: mama – mamin, oče – očetov;

Janko – Jankov, Miha – Mihov, Špela – Špelin, Karmen – Karmenin...

Svojilne pridevnike iz lastnih imen pišemo z veliko začetnico.

Napačne oblike: Mihatov, Žigatov, Jakatov in tudi Mihin, Jakin, Žigin – ustrezne oblike: Mihov, Jakov, Žigov