Hamunov vrh

Iz Koropedija

IME VRHA: Hamunov vrh

VIŠINA: 770 mnv.

LEGA: S od Mežice (levi breg reke Meže).

GELOŠKA ZGRADBA OBMOČJA HAMUNOVEGA VRHA:

Območje Hamunovega vrha je zgrajeno pretežno iz metamorfnih paleozojskih kamenin in permo-triasnih rdečih konglomeratov in peščenjakov, slednji gradijo območje Brusnije. Paleozoiske kamnine sestavljajo temno sivi, sivi in srebrnkasto sivi filit ter sivi do zeleno sivi skrilavec. Filit in filitni skrilavec sta sestavljena iz kremena in sljude. Poleg filita in filitnega skrilavca so v geološko zgradbo vključeni tudi peščenjaki in peščeni glinasti skrilavci. V seriji paleozojskih skrilavcev se na območju Hamunovega vrha nahaja deset diabaznih čokov različnih razsežnosti. Največji so na Hamunovem vrhu pri kmetijah Navršnik, Adam, Kogelnik in Kranjc. Diabazi, magmatske kamnine se pojavljajo v obliki plošč (silov).

Na območju Hamunovega vrha so na diabazove čoke vezana orudenja železa. Najbolj zanimivi so rudni pojavi v okolici Adama, Navršnika, Hamunovega vrha in Kogelnika. Tu v okolici lahko najdemo kose diabaza z žilicami železove rude (hematit – Fe203). Največ rudnih komadov leži na starih odvalih, ki se nahajajo na tem področju. Od številnih rovov je danes dostopen le rov, ki leži v bližini kmetije Adam. Ruda je dobre kvalitete (vsebuje od 35% - 45% Fe), vendar je količina rude mala. Rudarska dela imajo svoj začetek pred letom 1920, končala pa so se leta 1936. Ocenjeno je, da je bilo odkopano okvirno cca 6.000 ton rude.

OPIS POTI:

Izpred hotela Peca se podamo mimo cerkve (sv. Jakob) proti mejnemu prehodu Reht. Pri smerokazu »lovska koča« zavijemo desno in pot nadaljujemo do Melanška. Tu cesto zapustimo ter se desno podamo navzgor po dobro vidni gozdni stezi do kmetije Vodovnik, od koder pot nadaljujemo desno spet po makadamski cesti do kmeta Hamuna in nato še slabih 200 m do Hamunovega vrha. (770 mnv) Hamunov vrh je idealna izletniška točka z lepim razgledom na Podjuno, Golico, Svinjo planino vse do Dobrača in tur. Lep razgled na našo stran je proti Uršlji gori, Smrekovcu in Peci. Opisana je ena od krajših poti na vrh. Lahko se vrnemo po isti poti ali pa po naslednji: mimo kmeta Hamuna, Vodovnika, Adamovega križa , nato pot nadaljujemo do Adama mimo Naveršnika do bivše karavle in navzdol do kmetije Podvanšek. Od tam po graničarski poti (hoja ob državni meji!) proti mejnemu prehodu Reht in naprej po glavni cesti v mežico.

ČAS HOJE: 1 – 1,5 ure v eno smer.

TEŽAVNOST: Pot je primerna za vse starosti pohodnikov.


KAM VODIJO POTI Z VRHA: Ob meji do mejnega prehoda Reht, Holmec in Dolga brda, Poljana, Torčeva žaga.

MOŽNE POTI NA VRH: zgoraj opisane, z Poljane po grabenu Hamunovega vrha, mimo kmetije Ferjat, Železat, Bivc in na vrh.

KAJ SE VIDI Z VRHA: Avstrijska Podjuna, Golica, Dobrač, Ture, Peca, vrh Raduhe, Smrekovec, Uršlja gora.

OPOZORILO: hoja ob državni meji.

OPIS DALJŠE POTI NA HAMUNOV VRH:

Obhodili smo obrobje mežiške, prevaljske in avstrijske meje. Pohod smo začeli izpred hotela Peca ter se napotili k prvi zanimivosti. Nad Senčno vasjo ob potoku Škratkovec raste ena največjih smrek v Sloveniji s premerom nad 150cm. Pot smo nadaljevali mimo kmeta Pričnika po prijetni gozdni poti do kmeta Robača in Mavca, kjer je bil rojen pesnik, novinar in prevajalec HERMAN VOGEL, nato pa še do bivše Mavče bajte, kjer smo imeli krajši postanek. Od tam smo krenili niže do Razdrtiča, kjer je vidno zidovje nekdanje stanovanjske hiše. Naslednja položna pot nas je vodila do zapuščene kmetije Rutar, od tu do kmeta Ferjeta in Merva (po domače pri mrdavsu). Kmetiji mejita na mežiško in prevalsko občino. V Mrdavsovem gozdu smo si ogledali iglasto drevo – ameriško duglazijo, ki je pri nas redka in nepoznana drevesna vrsta. Po pripovedovanju starih ljudi smo izvedeli da so te duglazije sadili na območju Holmca v letih 1936 do 1938. Pot smo nadaljevali do zapuščene kmetije Železat, ki je pogorela okrog leta 1978. Kmetija ima ime po železovi rudi, vidni so tudi nasipi jalovine. Od tam smo šli po senčni gozdni poti do nekdanje kmetije Zarednik in mimo tudi opuščene kmetije Kogelnik, kjer stoji novi križ iz leta 1995. Od tam smo šli na vrh ki je bil naš cilj in od nekdaj priljubljena razgledna točka. Zapustili smo vrh in krenili mimo kmeta Vodovnika proti kmetu Adam, kjer smo si ogledali zapuščeni rov rudnika železove rude, kjer so rudo kopali do leta 1938. Naslednja postaja je bila lovska koča blizu kmeta Naveršnika, kjer smo si malo oddahnili. Po prijetnem počitku smo se podali navzdol proti Podvanšeku, kjer imajo preko 100 let staro vinsko trto sorte izabela. (opis trte najdete pod STARE KOROŠKE VINSKE TRTE). Ta kmetija je tudi prva, kjer pot nadaljujemo ob avstrijski meji po graničarski stezi do kmetije Jelen. Ob tej poti na več mestih opazimo peščenjak, ki lahko služi kot brusni kamen. Pri sosednji kmetiji, pri Kozvu izmerimo veliko lipo, obseg je imela 777cm, je še zdrava, dobro bi bilo porezati posušene dele debel. Od tu smo po bližnjici šli do spodnjega Rehta – gostišče pri Čepinu in po glavni cesti v Mežico.

BOTANIKA: Takoj ko se pojavijo prva kopna mesta, razpre svoje pokončne modre cvetove pomladanski žafran. Žafranu je zelo podobna nunka (beli cvetovi!), najbolj pogosta je pri Hamunovi bajti. Pomladanski veliki zvonček pa je pri vsakem studencu. Navadna dremota in številni jetičniki z drobnimi modrimi cvetovi nas pripravijo do krajšega postanka. Tu in tam je opaziti tudi lepe bele zvezdaste cvetove z travnatimi zelenimi listi, to je kobulasto ptičje mleko. Vse to rastlinje, številni studenčki, prisotnost pikaste in navadne pijavčnice nam povedo, da je tod zemlja močno zakisana in mokrotna. Mešan gozd: bor, smreka, hrast, bukev z podrastjo borovnic in praproti je obet za dobro rast raznih gob.

MIKOLOGIJA: mikološka posebnost Hamunovega vrha je rast več vrst na Koroškem zelo redko najdenih gob. V sožitju z gladkim (zelenim) borom raste bela lupljivka, na območju Brusnije je več rastišč koničaste mušnice, njena strupenost je enaka zeleni mušnici, katere najdba je tudi večkrat potrjena. Zastrupitev ob zaužitju je smrtno nevarna, povzroča hude poškodbe jeter in ledvic. Tu je tudi najdena Krokodilja kolobarnica, rumeni goban, črni kuštravec, črni ded in trepetlikov turek. Naštete gobe so pri nas zelo redke, zato jih prosim ne nabirajte. Je drugih dobrih gob v izobilju!

ZANIMIVOSTI: Smreka ob potoku Škratkovec na Pričnikovem, nad Senčno vasjo s premerom nad 150cm. Pri Kozvu je lipa z obsegom debla 777cm. Pri Robaču raste pravi kostanj z obsegom debla 441 cm. Podvanšekova vinska trta sorte izabela, stara nad 100 let, obseg debla ima 107 cm,

DRUGO: Nahajališče železove rude pod kmetijo Adam, rov je dolg 30 m. Pred drugo svetovno vojno so nakopali do 520 ton dobre železove rude za železarno na Madžarskem (hematit in magnetit povprečne vsebnosti 47 % Fe). Kopali in sledili so jo še pri Podvanšeku, Naveršniku, Adamu, Vodovniku, Tominčevi bajti, Hamunu in Železatu.

Pretipkal in dopolnil Štefan Erjavc.



Viri:

  • Spoznajmo vrhove nad Mežico