Gorna
IME VRHA: Gorna /Gornja, Gornje/
Višina:1188m
LEGA:SZ od Mežice
GEOLOŠKA ZGRADBA OBMOČJA GORNE
Gorno sestavljajo triasne in miocenske kamnine. Iz triasnega svetlega apnenca in dolomita je zgrajeno severno pobočje, iz miocenske gline, breče in konglomerata pa vznožje ter greben od vrha (1198m) do Riške gore.
Triasne kamnine so narinjene na miocenske usedline mežiške in libuške premogovne kadunje, delno pa so narinjene na paleozojske kamnine.
Geološke zanimivosti:
Ob kontaktu, kjer so karbonatno vodonosne kamnine narinjene na vodo-neprepustne miocenske gline, se javljajo številni vodni viri, od katerih je najizdatnejši šumc.
V miocenskih glinah se pojavljajo sloji rjavega premoga. Izdanke premoga je mogoče najti predvsem ob potoku šumcu in okolici opuščenega premogovnika, ki je obratoval še v začetku prejšnjega stoletja. Po podatkih iz starih premogovniških kart je debelina premogovnega sloja znašala do 2, 5 m.
V skladovnici triasnih kamnin se na zahodnem (Avstrijskem) pobočju Gorne in Riške gore nahaja plastje apnenega peščenjaka, ki so ga uporabljali kot brusni kamen poznan pod imenom »rišpergar«.
Kamnina je sestavljena iz apnenca in kremena (do 20%). Kremen je biogenega izvora, predstavlja fosilne ostanke alg, ki so imele kremenčast skelet.
Graufova kašta.
Gorna, v ozadju Peca.
Encij ob poti na Gorno.
OPIS POTI:
pohod začnemo izpred hotela Peca in sledimo planinskim oznakam poti na Peco po Podpeški ulici do Smrečnikovih travnikov, po katerih se vzpnemo proti Graufu. Pod kmetijo Grauf zavijemo desno proti gostilni Hanže, od koder gremo po makadamski cesti približno 1000m, kjer malo nad večjim levim ovinkom – za smerokazom zavijemo desno v gozd. Pravi vzpon na Gorno se tu nad Potočnikovimi travniki šele začne.
Prijetna gozdna pot /lovska steza/ nas vodi okrog pobočja Gorne do Slovensko - Avstrijske meje. Če malo pred mejniki zaviješ desno, prideš do lepe razgledne točke /Jelenova peč/, od koder se spomladi, ko bukve še nimajo listja in jeseni, ko listje že odpade, vidi daleč naokrog. /Pliberško polje, Brusnija, Hamunov vrh, Šentanel, Mežica/
Pri Avstrijski meji zavijemo levo – strmo v hrib in po nekaj skalnih serpentinah prispemo na vrh. Ta je porasel z nizkim grmičevjem in travo.
Z vrha je lep razgled na Peco, ki je kot na dlani, na Smrekovec, Jankovec, Uršljo goro in Svinjo planino.
Vračamo se po drugi, bolj položni poti, levo ob mejnikih z Avstrijo do Šteng. Na Štengah je spominsko znamenje borcem VOS in kurirjem 4. VDV bataljona.
Tu se križajo in stikajo poti in ceste iz Mežice, Črne in Helene ki vodijo proti Peci na Terčovo.
Z Šteng gremo po gozdni poti nazaj proti Mežici. Spremljamo planinske oznake in se iz gozda po smučišču /travniku/ spustimo ob Golobovi hiši do kmetije Grauf. Pri kmetiji Grauf je ohranjena, okrog 100 let stara kašča, ki velja za najlepšo v tem delu Mežiške doline. Graufova domačija je prekrita z skodlami / po koroško - šiklni /. Lep je tipičen lesen balkon /gank/, ki je zgrajen iz tesanih brun, prav tako hiša. To je kmečki zaselek, zgradbe so postavljene v krogu in tvorijo krožno gorico. Značilno je tudi leseno korito z tatermanom, kjer se popotniki lahko odžejajo z dobro pitno vodo.
Od Graufa se vračamo po isti poti kot pri vzponu.
ČAS HOJE: okrog 2 uri na vrh, z vrha v Mežico okrog 1, 5 ure.
TEŽAVNOST: srednje zahtevna pot, primerna tudi za starejše.
KAM VODIJO POTI Z VRHA: na Peco, Pikovo, Rišperg, Reht, v Mitnjek, Heleno in naprej v Črno, na Šumahov vrh, v Mežico. / gozdna pot ali po makadamski cesti/.
OPOZORILA: Ob mokrem vremenu na listnatem področju spolzko.
ZANIMIVOSTI: Pod strmimi pobočji Gorne je par manjših kmetij, kjer so snemali del filma Boj na požiralniku - Prežihov Voranc.
velika bukev ki stransko raste iz skale. /tik pod vrhom/.
Veliko lesnih gob, do leta 1991 pot na Gorno ni bila dovoljena z strani JNA.
Na več krajih brusni kamen – rišpergar, ponekod različni fosili.
PORFIRIT-DACIT;
Ob robu cestišča proti Rehtu je izdanek predornine PORFIRIT-DACIT. V njem se da videti BIOTIT, nizkotemperaturni kremen in tudi do 2mm velik GRANAT.
Na posnetku je kos porfirita-dacita prerezan in poliran. Lepo so vidni do 12mm veliki pravilno oblikovani beli kristali glinencev, ki jih popestrijo do 2mm veliki oranžno rdeči granati.
Na prelomljeni površini kamnine so pogoste šeststrane prizme črnega biotita, kar pa ni tako očitno na zbrusku, ker je biotit le redko orientiran vzporedno s smerjo prereza.
BOTANIKA: opazovali smo primer razlike med goloseki in prebiralnim gozdarjenjem. V na gosto zasajenih golosekih ni nobenega talnega rastlinja, kar pomeni popolno osiromašenje drugih živih organizmov, izgubo endemitov itd.
V gozdu, kjer za sečnjo odbirajo posamezna drevesa, je veliko število drevesnih vrst, dobro osvetljen gozd zagotavlja raznovrstno talno rastlinje ki omogoča prehrano številnih živalskih vrst.
Pretipkala in dopolnila Štefan in Boris Erjavc.
Viri:
- Spoznajmo vrhove nad Mežico
