Prevalje

Iz o Koropedija

Skoči na: navigacija, iskanje
Prevalje
Prevalje
Prevalje
Prevalje

Materialni dokazi o življenju na območju Mežiške, Mislinjske in Dravske doline segajo v čas med tretjim in drugim tisočletjem pred našim štetjem, v čas srednje in pozne kamene dobe. Redki kamniti predmeti so edini sledovi prvih prebivalcev v naših krajih. Na Prevaljah so ohranjene sledi iz rimskih časov. Najstarejše ohranjeno jedro Prevalj predstavlja naselje okrog župnijske cerkve Device Marije na Jezeru. V ohranjenih pisnih virih je prvič omenjena leta 1335, vendar je cerkev precej starejša.

Prevalje so danes urbanizirano naselje ob reki Meži domala sredi Mežiške doline, kjer se ta najbolj razširi in ga obkrožajo Dolga Brda, Breznica, Stražišče z Brinjevo goro, na jugu Navrški, Temelnov in Riflov vrh, v ozadju pa zaokrožujeta slikovito podobo kraja in dajeta zavetje Uršlja gora in Peca. Ime Prevalje je baje latinskega izvora: Prae valle – Pred dolino (Podjunsko), druga razlaga je, da izhaja iz preva-la, čez katerega je nekoč vodila rimska cesta in tretja, da se je področje na desnem bregu reke Meže imenovalo Prewali, o čemer priča ohranjena katastrska karta iz leta 1827. Staro mestno jedro predstavlja Farna vas, danes Na Fari, mesto pa tvorijo zaselki Glavarstvo, Perzonali, Stare sledi, Nicina, Prisoje, Ugasle peči, Na Postaji, Na produ, Polje, Zgornji kraj, Spodnji kraj, Ob Meži, Pod gonjami, Pri Brančurniku. Osrednji del mesta, Trg, je razpotegnjen vzdolž regionalne ceste, ki pelje proti vzhodu mimo Raven na Koroškem naprej v Dravsko in Mislinjsko dolino, na zahodu pa vodi mimo Poljane in Mežice do Črne ali preko Holmca v Pliberk. S Prevalj vodijo poti na Leše, Šentanel in Strojno. V bližini regionalne ceste teče reka Meža, ki so ji v zadnjih stoletjih nekoliko spremenili strugo, prej pa je razmejevala katastrski občini Farna vas in Prevalje.

Zgodovina Prevalj je pravzaprav zgodovina železarstva, s katerim se je uveljavilo ime Prevalje. Leta 1823 sta brata Rosthorn postavila cinkarno, čez dobrih deset let so se preusmerili v železarstvo, slavo pa so Prevaljam prinesle železniške tirnice in osi. Železarna Prevalje je bila do svoje ukinitve leta 1899 najmodernejša v tem delu Evrope. Na Prevaljah sta bili od leta 1919 do 1927 uprava in tiskarna družbe sv. Mohorja, ki sta sem pribežali iz Celovca. Natisnili so 90 naslovov knjig v dva milijona izvodih. V osnovni šoli Prevalje je leta 1961 vzklila ideja o bralni znački in "dvignila se je beroča vojska izpod Pece in Uršlje …". Pobudnika sta bila prof. Stanko Kotnik in ravnatelj ter pisatelj Leopold Suhodolčan. V centru Prevalj ohranja spomin na pomembne osebnosti občine Prevalje Spominski park, kjer sta tudi pomnika železarstvu.

Kraj se je z zanimivimi stavbami razvil ob glavni cestni povezavi doline. Nasproti najstarejše Ahacove hiše čez cesto še danes stoji Rebernikova kovačija, v lasti četrtega rodu Rebernikov, ob Flisovem potoku stoji hiša, v kateri je bila prva bolnišnica za železarje, desno ob njej Šašlova hiša, levo hiša Filipowskega, naprej gostilna Vaukan, v kateri je imela prostore prva pošta, nasproti njej Riflova gostilna, nekoč Čibronova gostilna, ena najstarejših v kraju. Na desnem bregu reke Meže, na Glavarstvu, še stoji stanovanjska hiša, ki je bila nekoč namenjena vodstvu železarne, okrog katere se je širil velik park, v katerem je stal prvi javni spomenik v Mežiški dolini posvečen Augustu Rosthornu. Na Starih sledeh je zanimiva večstanovanjska hiša, prvi delavski blok z elementi angleške arhitekture, ki je bil v času železarstva na Prevaljah zgrajen za delavce železarne in premogovnika Leše, Preganthauz. Med novejšimi stavbami stoji tik ob glavni cesti proti Ravnam na Koroškem med avtobusnim postajališčem in stavbo Koroške banke Družbeni dom, kjer ima prostore tudi občina Prevalje. Prevalje so od 22. decembra 2005 mesto.

Zunanje povezave



Viri:

Osebna orodja