Naravna dediščina občine Prevalje

Iz o Koropedija

Skoči na: navigacija, iskanje

Na seznam naravne dediščine je uvrščenih 29 posebnosti, ki jih lahko najdemo na območju občine Prevalje. Med temi je največ dendroloških, nekaj pa je tudi geoloških, geomorfoloških, zooloških in botaničnih.


Vsebina


Geološki in geomorfološki naravni spomeniki

Med geomorfološke naravne spomenike spada Jankovec. To je pravzaprav skupina 5-ih brezen na JZ pobočju Jankovca, ki so nastala v wetersteinskem dolomitu in apnencu. Globoka so po nekaj 10m, v zadnjih letih pa jih je zaraslo podrastje. Tudi Krvava peč, spodmol pri kmetiji Krvavec, je geomorfološki naravni spomenik. Dolg je okoli 15m in globok 8m. V njem najdemo rahlo zasigan apnenec z manjšimi, do 2cm dolgimi kapniki, pred spodmolom pa je manjši slap.

Opuščeni Frančiškov rov iz leta 1849 je zadnji ostanek premogovne dejavnosti na Lešah. Ležišča premoga so nastala v miocenskih sedimentih, ki se razprostirajo na področju Leš. Celotno nahajališče spada med geološke naravne spomenike. Geološki naravni spomenik lahko najdemo tudi na Poljani, kjer je na desnem bregu reke Meže izdan kremenovo-sericitni filit in je v kontaktu s kremenovim porfirjem. Zaradi tektonskih procesov je drobno naguban. V izdanku je lepo viden prelom in s tem kontakt med kamninama. Naravno okno na SZ delu Volinjeka je geološko-geomorfološki naravni spomenik. Hrib Volinjek je zgrajen iz triasnega apnenca, njegov vrh pa je zakrasel, saj lahko tam najdemo žlebiče, škraplje in vrtače. Okno je nastalo ob prelomni razpoki, v kateri je voda raztapljala apnenec in širila razpoko.


Botanični in zoološki naravni spomeniki

Rastišče turške lilije (Lilium martagon) pri kmetiji Počev spada med botanične naravne spomenike. Približno 200m JZ od kmetije je floristično bogato travno pobočje, kjer rastejo turške lilije in nekaj vrst orhidej ter lepo ohranjena in vitalna, 23m visoka lipa z obsegom debla 530cm. Močvirna dolina J od Dolgih Brd spada med botanične in zoološke naravne spomenike. V dolini je večje število raztresenih močvirnih travnikov, sestojev jelševja, manjša povirja in potoček v ohranjenem naravnem stanju. V potoku živi potočna postrv (Salmo trutta), zanimivo pa je tudi pojavljanje kačjega pastirja velikega studenčarja (Cordulegaster heros) in njegovega prav tako ogroženega sorodnika zamokovega studenčarja (Cordulegaster bidentata). Do sedaj je bilo na tem območju zabeleženih preko 20 vrst dnevnih metuljev in med njimi je bil v letu 1994 na manjšem močvirnem travniku odkrit sviščev modrin (Maculinea alcon), ki je na koroškem in drugod v Sloveniji izjemno redka in ogrožena vrsta. Zelo zanimivo je tudi v letu 2000 odkrito pojavljanje jagodnega slezovčka (Pyrgus armoricanus), kar je prvi podatek za Koroško. Ribnik S od kmetije Malinek predstavlja pravcato miniaturno prehodno barje s šotnimi mahovi. Tukaj rasteta na Koroškem redki rastlini navadni mrzličnik (Menyanthes trifoliata) in (Potentilla palustris), zanimiva pa je tudi favna kačjih pastirjev, med katerimi velja omeniti pojavljanje ogroženega barjanskega deva (Aeshna juncea). Močvirno območje J od Holmca, tik ob državni meji z Avstrijo, je ohranjen manjši kompleks mokrotnih travnikov. Tukaj so zabeležili pojavljanje 24 vrst dnevnih metuljev med katerimi sta najpomembnejša strašiščni modrin (Maculinea teleius) in močvirski modrin (Maculinea nausithous). Obe vrsti sta vezani na hranilno rastlino veliko strašnico (Sanguisorba officinalis). To območje predstavlja najvzhodnejše nahajališče močvirskega modrina v Sloveniji in zato spada med zoološke naravne spomenike.


Dendrološki naravni spomeniki

V občini je kar 20 dendroloških naravnih spomenikov, od tega 15 lip, 3 bori in 2 hrasta. Največja med lipami je trodebelna lipa na Poljani z obsegom debla 650cm in višino kar 35m. Med hrasti je najmogočnejši Rašešnikov, ki ima obseg debla 430cm v višino pa meri preko 30m. Kogelnikov bor meri v višino 28m, obseg debla pa je 280cm.

Osebna orodja