Jesenikov vrh

Iz o Koropedija

Skoči na: navigacija, iskanje

IME VRHA: Jesenikov vrh, tudi Kijev vrh

VIŠINA: 1199m

GEOLOŠKA ZGRADBA JESENIKOVEGA VRHA:

Jesenikov vrh (1199m) sestavljajo podobne kamnine kot Gorno. Vrh in severno pobočje sta zgrajena iz svetlo rjavega, masivnega oolitnega apnenca in rjavih ploščastih apnencev retijske stopnje. Vzhodno in južno pobočje sestavlja bel, svetlo rjav in sivkasto rjav dolomit norijske stopnje. Zahodno pobočje pa je zgrajeno iz jurskih kamnin. Jurske kamnine sestavljajo različne vrste apnencev: marogasti apnenec, rdeči apnenec in lapornati apnenec. Triasne in jurske kamnine so narinjene na miocenske gline in konglomerate.

GEOLOŠKE ZNAMENITOSTI:

V jurskih apnencih je na severozahodnem pobočju bogato nahajališče fosilov, od katerih so najbolj zanimivi amoniti(Hildoceras bifrons, Harpoceras radians, Lytoceras sp.). Poleg amonitov lahko najdemo še razne školjke, brahiopode, krinoide, belemnite radiolarijeitd.

LEGA: JZ nad Mežico.

OPIS POTI:

Zbirališče - avtobusna postaja. Pot nadaljujemo mimo tržnice po oznakah za Peco do kmeta Graufa. Tu si privoščimo prvi požirek vode pri tatrmanu, opis kmetije na strani - Gorna. Hojo nadaljujemo po položnejšemu delu smučišča, preden steza zavije v gozd, je na levi strani smučarske proge skromno spominsko znamenje. Na tem mestu je zadnjič počival in preminil dolgoletni planinec in vzoren markacist Štefan Oderlap. Markirana pot tu zavije strmo v mlad smrekov gozd, med njimi je precej velikih macesnov. Steza še enkrat preči smučišče, pot nadaljujemo po poti za Peco do Šteng. Na Štengah zavijemo na levo proti vrhu. Najprej dosežemo najvišji vrh, ki ga predstavlja skalna pečina na gozdni jasi. Nato se spustimo po lovski stezi do drugega, nekoliko nižjega vrha. Sledi strm spust(okrog 200 m višine)po vzhodnem pobočju Jesenikovega vrha. Pot nadaljujemo v desno po drugi lovski stezi, po tej pridemo do plazu, ki ga je sprožil potres leta 1947. Plazina razkriva večje skale, na katerih opazimo manjše školjke in druge nam neznane fosile. Pot nadaljujemo do sedla, se malo razgledamo in po strmem kolovozu pridemo do kmetije Jesenik (Belaj) in naprej po prijetni poti do sedežnice Štalekar.

ČAS HOJE: okrog 2 uri v eno smer.

TEŽAVNOST: srednje zahtevna, težji je spust.

KAM VODIJO POTI Z VRHA: na Pikovo, v Heleno, ali nazaj na Štenge in v Mežico.

KAM SE VIDI Z VRHA: vidljivost je slaba zaradi poraščenosti.

OPOZORILO: pot še ni markirana, ob nevihtah nevarnost strel.

ZANIMIVOSTI: na več mestih razni fosili, najdeni so tudi amoniti.

Na jugovzhodnem pobočju Jesenikovega vrha so plasti rdečerjavega apnenca, med katerimi so leče, plasti in gomolji ravno tako rdečerjavega roženca. Odlomki roženca ležijo vsevprek kar po smučišču, vendar jih po barvi težko ločimo od apnenca, pa tudi nič kaj atraktivni niso. Včasih pa se najde gomolj kot je ta na sliki, ki je prerezan in spoliran. Lepo se vidijo pasovi različnih barv, kar je povezano z preprevanjem roženca. V sredini je roženec izredno trd, proti zunanjosti gomolja pa zaradi razpadanja izgublja trdoto.

Prerezan in spoliran primerek Krinoidnega apnenca je najden blizu domačije Golob. Lepo so vidni beli členki pecljev krinoidov, (morskih lilij) najde pa se tudi kak polžek. Prerezan in spoliran primerek 8 x 7 x 7 cm.

Vrh naj bi dobil svoje ime po italijanskem priseljencu Kijev, ki je menda iskal rudo.

BOTANIKA: V gozdu nad Smrečnikom opazimo lepljivo kaduljo in ženikelj. Malo bolj levo od naše poti je ohranjen čudovit del suhega travnika na karbonatni podlagi, ki ostaja nepokošen in je samo občasno popasen. Tam je pravi botanični raj - združba trdoživih šašev, praproti, poponec, grebenuše, dobra misel, materina dušica itd. Med vsemi kraljuje navadna medenika z svojimi velikimi in barvitimi cvetovi. V okolici je tudi rastišče edinega rastišča nagubane debelonožke pri nas na Koroškem. Debelonožka je drugače značilna goba toplejših območij v Sloveniji.

SMUČIŠČE JESENIKOVO: objema čudovit sestoj iglastega gozda, v katerem je ohranjeni precej velikih smrek in macesnov. Pobočje tega gozda je strmo in nagnjeno proti vzhodu, južno pripekajoče sonce blaži vrh Jesenika, popoldanskega sonca ni. V teh pogojih je preživelo nekaj jelk, ki z svojimi semeni skrbijo za ohranitev mladega jelovega gozda.

ŠTENGE IN VRH. Ob začetku stare poti na Pikovo občudujemo tevje, jetrnik, opazimo še zadnje telohe. JZ del vrha je na dolomitni, zelo prepustni podlagi z tanko plastjo zemlje. Tu prevladuje borov sestoj z podrastjo spomladanske vrese, med travinjem je obilo raznih cvetnic iz družine kukavičevk. Na vrhu Jesenika prevladuje macesen bor in bukev. Od strel in neurja poškodovano drevje, ki se uspešno zarašča, nam pove, da je ob slabem vremenu bolje ostati spodaj na turizmu pri Unžiju - Hanže.

PERNAČE: - je še eden od mnogih cvetličnih gorskih travnikov. Kot amaterski poznavalec gorskega cvetja sem v njem izgubljen! Travniški jeglič, trobentica, spomladanski svišč, navzkrižnolistni, jesenski sviščevec, razni šaši...

BELAJEVO: ob poti opazimo do 2 metra visoke, bleščeče cvetoče grme. To je šmarna hrušica, ki uspeva v svetlem borovem gozdu, podrast je odeja spomladanske vrese in majhnimi grmički rjastega sleča. Tudi mokovec je že v cvetu.

Pretipkal in dopolnitve - Štefan in Boris Erjavc.



Viri:

  • Spoznajmo vrhove nad Mežico.
Osebna orodja