kralj Matjaž

Iz Koropedija
Redakcija dne 09:52, 12. september 2006 od imported>Skipr
(prim) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (prim) | Novejša redakcija → (prim)
Speči kralj Matjaž

Madžarsko-hrvaški kralj Matija Korvin, ki ga v naših krajih bolje poznamo kot kralja Matjaža, se je rodil 23. februarja leta 1440. Vladal je od 1458 do 1490 in je Madžarsko povzdignil v velesilo. Matija Korvin je bil za tiste čase sila izobražen človek. Ustvaril pa je tudi eno najbogatejših knjižnic, v kateri so bili shranjeni številni rokopisi ter prvotiski in ki je veljala za svetovno znamenitost. V Bratislavi je ustanovil univerzo, v Budimu teološko fakulteto in knjižnico, knjižnico (Bibliotheca Corvina), v kateri so bili shranjeni številni rokopisi ter prvotiski in ki je veljala za svetovno znamenitost. Umrl je leta 1490.


Viri:

Legenda o kralju Matjažu govori o možu, ki mu je bilo v resnici ime Matija Korvin in je vladal slovenskim deželam v času Karantanije. Matjaž je bil je dober kralj, noč in dan so k njemu lahko prišli siromaki in zatirani in vsem je nudil pomoč in zaščito. Dal je kovati zlatnike in med njegovim vladanjem so na Koroškem vladali zlati časi. Ker so mu bili drugi vladarji nevoščljivi zaradi njegove mogočnosti, so združili svoje vojske proti njemu.

S samo stotimi preživelimi junaki se je moral skriti v votlino pod Peco, ki se mu je sama odprla in ga skrila pred sovražniki. V votlini se je Matjaž vsedel za mizo, ostali pa so posedli po tleh okrog njega in zaspali. Legenda pravi, da se bo, ko mu brada zraste devetkrat okoli mize, prebudil. Takrat bo pred njegovo jamo sredi zime zrastla lipa. Od polnoči do ene zjutraj bo cvetela, potem pa se bo posušila. Takrat bo Matjaž s svojimi vojaki prišel ven, premagal in zatrl vse svoje sovražnike, pregnal krivico s sveta in spet zavladal Slovencem. Tako bodo na Koroškem spet zlati časi.


Viri:


Mit vs. zgodovina

Viljem Gogala: Sen kralja Matjaža: pot v osrčje srednjeevropskega mita

Modrijan, Ljubljana 2002, 5.490 SIT


Kralj Matjaž, (anti)junak srednjeevropski?

Res je, ogrski kralj Matija I. Korvin (= krokar), vladal je od 1458 do 1490, je pred smrtjo gospodaril nad obsežnim ozemljem, ki je obsegalo dobršen del srednje Evrope, in ob tem, pomenljivo, za Avstrijce pa sploh bogokletno, si je navsezadnje "dovolil" celo umreti v cesarjevi postelji na Dunaju ... V zavest preprostih sodobnikov se je Korvinova podoba seveda vtisnila predvsem zaradi njegovega uspešnega bojevanja z grozovitim Turkom, krivoverno to nesnago, sicer pa je bil naš kraljevski krokar pogosto oziroma praviloma zvest temu svojemu imenu tudi z nič kaj nežnim, recimo mu kar nečloveškim odnosom do vseh drugače mislečih. Samo primer slednjega: njegova najemniška vojska je ob obleganju nekega češkega mesteca vanj katapultirala - odrobljene glave zajetih branilcev.

No, bodisi tako in drugače, po njegovi smrti se je ("... resnični Matija Korvin je v vsej svoji (ne)slavi zaživel šele potem, ko je umrl...") rodil mit o kralju, vladarju, ki ga v posameznih deželah častijo ali ga sovražijo, kakor bi jim vladal še danes. In kaj pravzaprav o kralju Matjažu (natančneje: tistih pol ducata različnih imen in podob) "pripoveduje" pričujoča knjiga? Zgodba: že omenjeni osramočeni Dunajčani so ga takorekoč zbrisali iz svojega zgodovinskega spomina (nanj spominja samo še ime zakotno zakotne predmestne uličice); Slovenci smo ga "pokmetili", mu nadeli brado in ga zaprli v goro Peco; Hrvati so svojemu kmečkemu kralju Ambrožu Gubcu po njem nadeli ime Matija; Madžari so...

Za večino bralstva, knjiga razkritij.

Danijel Vončina


Viri: