Ogled vira Lovro Kuhar - Prežihov Voranc

{{osebna izkaznica|
|ime=Lovro
|priimek=Kuhar (Prežihov Voranc)
|opis=pisatelj
|dan rojstva=10. avgust
|leto rojstva=1893
|kraj rojstva=Kotlje
|kraj bivanja=
|dan smrti=18. februar
|leto smrti=1950
|kraj smrti=Maribor
|}}
{{umetnik}}
{{slika desno|Lovro Kuhar 1.jpg|Lovro Kuhar - Prežihov Voranc}}
{{življenjepis}}
Bil je pisatelj, ki je izviral iz revne kmečke družine. Osnovno šolo je obiskoval v Kotljah in kasneje zadružno šolo v Ljubljani in na Dunaju. Leta [[1914]] je bil vpoklican k vojakom. Kasneje je pobegnil iz avstrijske vojske in bil v odstotnosti obsojen kot vojni dezerter. Dve leti je bil v italijanskem ujetništvu in sicer do konca vojne. Leta [[1919]] se je vrnil domov in se zaposlil v [[Guštanj|guštanjski]] (sedaj ravenski) jeklarni. Poročil se je leta [[1924]] in izdal svoje prvo knjižno delo Povesti ([[1925]]). Rodita se mu dve hčerki Vida in Mojca ([[1923]]-[[1925]]). Posvečal se je političnemu delu in oblast ga je neprestano preganjala. V letih [[1930]] do [[1939]] je bil politični emigrant (Dunaj, Praga, Berlin, Atene, Bukarešta, Rena Celovec). Vmes je bil večkrat zaprt in je menjaval službe. V tem času je napisal nekaj svojih najbolj znanih novel (Boj na požiralniku, Jirs in Bavh, Odpustki ..). V zaporu je začel pisati tudi svoja velika romana, Požganico in Dobrdob. V letih druge svetovne vojne je ponovno izkusil tegobe ilegalnega življenja. [[8. februar|8. februarja]] [[1943]] so ga v Ljubljani aretirali in zaprli na Tabor in v Šempeter, kasneje v berlinske zapore. Poslali so ga v taborišče Sachsenhausen in Mauthausen. Leta [[1945]], po vojni, se je vrnil v domači kraj. Izdal je dva romana in potopis ter kratke zgodbe. Dočakal je še izid svoje zadnje knjige Solzice, v letu [[1949]]. Zaradi izčrpanosti in bolezni ni mogel uresničiti vseh pisateljskih načrtov in je leta [[1950]] tudi umrl.
Lovro Kuhar je začel objavljati zgodbe že leta [[1909]] v celovškem Miru in Domačem prijatelju. Pisal pa je pod psevdonimom Prežihov Voranc '''(Voranc je koroška domača oblika imena Lovro, Lovrenc)''', njegova dela so prevedena v več svetovnih jezikov.
{{delo}}
pripovedna proza: Povesti ([[1925]]), [[Boj na požiralniku]] in drugi spisi ([[1937]]), Požganica ([[1939]]), Doberdob ([[1940]]), [[Samorastniki]] ([[1940]]), Jamnica ([[1945]]), Od Kotelj do Belih vod ([[1945]],[[1975]]), Stari grad ([[1946]]), Borba na tujih tleh ([[1946]]), Naši mejniki ([[1946]]), Kanjuh iz Zagate ([[1952]]), Ljubezen na odoru ([[1954]]), Izbrano delo I - V ([[1969]]), Zbrano delo I - XII ([[1963]]-[[1990]]), Greh na odoru, Solzice, Gosposvetsko polje (faksimile rokopisov, [[1979]]), Izbrana dela I - V ([[1981]]), Odrinjeni ([[1983]]),
 
mladinska proza: [[Solzice]] ([[1949]]), Čez goro k očetu ([[1961]]), Prvi maj ([[1961]]), Levi devžej ([[1962]]), Tisoč in en dan ([[1969]]), Gosposvetsko polje ([[1979]]),
  
drugo: Pernjakovi ([[1953]]).
 
V Koroški osrednji knjižnici je pregledno urejena Prežihova spominska soba.
{{povezave}}
* [http://www.prezih.net/ Prežih.net]
{{viri}}
*[http://www.rav.sik.si/clanek.asp?ID=110&NameKat=Kuhar%20Lovro%20-%20Prežihov%20Voranc&IDC=110&MaxR=24]