Kulturna dediščina občine Prevalje

Iz Koropedija
Redakcija dne 20:00, 16. december 2007 od imported>Skipr
(prim) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (prim) | Novejša redakcija → (prim)

Arheološka območja in spomeniki

Brančurnikova klop je največja krajevna znamenitost iz rimskih časov. Klop je v resnici rimski sarkofag iz začetka tretjega stoletja. Ker mu manjka sprednja stena z napisi umrlih, izgleda kot klop. Dolga leta je stal pred gostilno Brančurnik, kjer so ga ljudje uporabljali kot klop in zato se je zanj med domačini uveljavilo takšno ime. Našli so ga v Zagradu, kjer ga je ob poplavi leta 1860 naplavila Meža. Tega leta je Meža, poleg sarkofaga, naplavila še nekaj marmornatih plošč, dva kipa v obliki leva, poškodovan kip rimskega oficirja, kamnito podobo rimske boginje Venere, nekaj stavbnih členov in reliefov. Vseh kamnov je bilo okoli 60 in so pripadali rimskemu grobišču, ki je bilo tik rimske ceste ob vznožju Barbarinega griča. Danes je na tem mestu, po neznani logiki naključij, spet pokopališče za občini Ravne in Prevalje. (Pahič, 1968)


Zgodovinski spomeniki

Na Prevaljah in v okolici je, kot verjetno v večini slovenskih krajev, največ spomenikov v čast narodno osvobodilne borbe. Naštejemo jih lahko kar šestnajst, od posvetilnih tabel, do veličastnih spomenikov, ki so jih izdelali priznani akademski kiparji iz naše bivše skupne države, Jugoslavije.

Ti spomeniki in obeležja so:

Svobodi in miru
  • spomenik NOB na Trgu na Prevaljah (delo akademskega kiparja Stojana Batića);
  • partizansko grobišče na pokopališču Barbara v Zagradu na Prevaljah (delo akademskega kiparja Stojana Batića);
  • spominsko znamenje na papirnici v Zagradu na Prevaljah;
  • spomenik pri Rakitniku na Breznici;
  • spominsko znamenje pri Kuvezniku na Breznici;
  • spominsko znamenje Partizanska tehnika Netopir v Kotu;
  • spominsko znamenje na Pečnikovi domačiji v Kotu;
  • spominsko znamenje na Ravnjakovi domačiji v Kotu;
  • spomenik NOB pri osnovni šoli na Lešah;
  • spominsko znamenje na Ratajevi domačiji na Lešah;
  • spominsko znamenje na osnovni šoli na Lokovici;
  • spomenik zmage na Poljani;
  • spomenik Svobodi in miru na Poljani (delo akademskega kiparja Stojana Batića);
  • spomenik dalmatinskih partizanskih brigad na Poljani;
  • spominsko znamenje pri Markovi čuvajnici na Stražišču;
  • spomenik pod Brinjevo goro na Stražišču. (Mrdavšič, 1990)

Izmed množice obeležij velja omeniti predvsem Spominsko območje svobodi in miru na Poljani. Na tem območju se je odvijalo kar precej pomembnih dogodkov, tudi za Evropo in ne le za Slovenijo. 13. in 14. maja leta 1945 so se tu odvijali zadnji boji druge svetovne vojne na evropskih tleh. V dveh dneh se je na tem območju zbralo skoraj pol milijona vojakov. Ob predaji, 15. maja, pa je bilo zajetih skoraj 200.000 vojnih ujetnikov, med njimi tudi eden najbolj razvpitih nacistov, general von Lehr.

Poleg spomenikov povezanih z drugo svetovno vojno, je na Prevaljah še nekaj zgodovinskih obeležij. Omeniti velja dve spominski plošči, ki pričata, da je bila v stavbi v Starih sledeh med leti 1919 in 1927 tiskarna Mohorjeve družbe, Na Fari pa uprava Mohorjeve družbe. V tiskarni so natisnili okrog 90 naslovov knjig v skoraj dva milijona izvodih. S tem so se Prevalje zapisale v zgodovino slovenskega tiskarstva. (Osojnik, 1993)

Prevali 1890

V središču Prevalj je skulptura izdelana iz tirnic, ki ohranja spomin na prevaljsko železarno, ki je ime kraja ponesla v svet. Tirnice, uporabljene v skulpturi, so bile izdelane v devetnajstem stoletju, v prevaljski železarni in imajo vtisnjen napis Prevali 1890. Zraven te skulpture stojita tudi dva doprsna kipa. Eden je posvečen dr. Francu Sušniku, drugi pa Leopoldu Suhodolčanu. Prevaljčan dr. Franc Sušnik, doktor slovenistike, je pripomogel k temu, da so na Koroškem leta 1945 ustanovili gimnazijo, nekaj let kasneje pa še veliko in s knjigami zelo bogato Študijsko knjižnico. Obe, gimnazija in knjižnica, sta danes hram koroškega znanja in skrbita za prihodnost ter razvoja tega, od marsikoga pozabljenega koščka naše Slovenije. Leopold Suhodolčan, znani slovenski mladinski pripovednik in dramatik je bil pobudnik tekmovanja za bralno značko, ki že več kot 40 let skrbi za širjenje bralnih navad pri osnovnošolski mladini. Dolga leta je bil tudi ravnatelj prevaljske osnovne šole.

Etnološki spomeniki

Kašča pri Korošu

Za območje Mežiške doline z značilne stare kmečke, lesene kašče, ki jih je v zaselkih, raztresenih po okoliških hribih, veliko. Nekatere so zelo dobro ohranjene ali pa so jih obnovili. Predstavljajo zelo pomembne arhitektonske spomenike. Ena izmed najstarejših in najlepše ohranjenih je pri Korošu v Jamnici. Nastala je v sedemnajstem stoletju in kaže odmeve poznogotskega oblikovanja. Kot celota so kašče dokaz ustvarjalnega vključevanja ljudskega stavbarstva v splošen ustvarjalni duh pretekle dobe. (Kmecl, 1979)

Na Koroškem je bilo v preteklih stoletjih veliko ljudskih pesnikov, ki so zapisovali stare ljudske pesmi in pesnili nove, svoje. Imenovali so jih bukovniki. Ta bukovniška tradicija je v Mežiški dolini stara že nekaj stoletij. V devetnajstem stoletju so bili znani bukovniki Franc Leder, Anton Lesičnik in Valentin Ocvirk, v dvajsetem stoletju pa sta bila Matija Kresnik in Blaž Mavrel. Največ zaslug in dosežkov pripisujejo prav Blažu Mavrelu, ki je bil zapisovalec ljudskih pesmi, ljudski pesnik, in ljudski pevec. Živel je na pobočjih Strojne, danes pa v njegovi rojstni hiši urejajo muzej, posvečen njegovemu življenju in delu. (Oder, 1992)

Na Lešah so našli znameniti Leški rokopis, ki izvira iz sedemnajstega stoletja in je prva priča samorasle bukovniške tradicije v Mežiški dolini. To je zapis starih ljudskih pesmi, ki jih je zapisal neznan avtor. (Osojnik, 1993)

Umetnostni in arhitekturni spomeniki

Ahacova hiša na prevaljskem trgu je zaradi prostorskih in oblikovnih vrednot najpomembnejši spomenik trške kulture v občini. Danes so v njej gostišče, bar, slaščičarna, mesnica, lekarna in stanovanja.

Štoparjev most

Nad cesto, ki pelje iz Prevalj v Šentanel se boči visok kamnit železniški most, ki je eden najlepših na Slovenskem. Po arhitektu, ki ga je načrtoval je dobil ime Štoparjev most. Zgrajen je bil leta 1863, čezenj pa vodi železniška proga, ki povezuje Prevalje z bližnjim Pliberkom na avstrijski strani meje. Zgrajen je izključno iz kamna, ima pet lokov, dolg je 200m, na najvišjem delu pa je visok 21m. S svojim mogočnim videzom nudi prelep pogled na ozko dolino, po kateri vodi cesta do Šentanela.

Tudi kamniti viadukt na Račalu je bil zgrajen leta 1863. V primerjavi s Štoparjevim mostom je zelo majhen, saj je dolg le približno 25m, ima en lok, na najvišjem delu pa je visok okoli 6m.

Za celotno Slovenijo je značilno, da so na skoraj vseh hribih in hribčkih zrasle cerkve, cerkvice, kapelice ali druga krščanska znamenja. Tudi v Mežiški dolini je tega na pretek. Samo v občini Prevalje je kar sedem cerkev. Poleg teh je po hribih in dolinah raztresenih še mnogo kapelic, križev in drugih verskih znamenj. Iz te množice nekatera izstopajo zaradi same velikosti, nekatera zaradi umetniške vrednosti, spet druga zaradi častitljive starosti ali pa samega položaja, kjer so nastala.

Župnijska cerkev Device Marije na jezeru, ki stoji Na Fari, je nastala v starem jedru naselja. Prvi zapisi o cerkvi izhajajo iz leta 1302, vendar je cerkev precej starejša. Od prvotne romanske cerkve je ohranjen vzhodni zvonik. Ladja in prezbiterij pa tudi stranske kapele izdajajo tipično neoromansko cerkev. Posebnost je zvonik z baročno kapo. Notranjost je v celoti poslikana, glavni oltar pa je izredno bogat izdelek umetnega mizarstva. (Gorenšek, 1999)

Na nekoliko dvignjenem terasastem pomolu nad reko Mežo stoji poznogotska, delno barokizirana cerkev sv. Barbare - zavetnice rudarjev. Njene največje znamenitosti so poznogotske freske iz petnajstega stoletja, talni zid, ki teče okrog cele cerkve in stranska oltarčka ob slavoloku. (Osojnik, 1993)

Na hribu nad Lešami stojita, komaj nekaj metrov narazen, dve cerkvi - Leški dvojčici, posvečeni sv. Ani in sv. Volbenku. Nastali sta v petnajstem stoletju, v gotskem stilu. Sv. Ano odlikuje slok in vitek prezbiterij, vitki oporniki iz žaganega lehnjaka in ozka dvodelna okna z bogatimi okraski v šilastih vrhovih. Na S strani je šilast zvonik, ki dobesedno raste iz tal. Ponaša z izrazitim zlatim oltarjem iz sedemnajstega stoletja. Sv. Volbenk je zgrajen iz neometanega kamna, na zunaj pa je s svojo gotsko arhitekturo še lepši od sv. Ane. Ker se cerkev po vsej dolžini zajeda v breg, je to narekovalo izjemno zasnovo s kripto pod prezbiterijem. Zanimivo je tudi to, da ima cerkev le kripto, nima pa zvonika. (Zadnikar 1973)

V središči Šentanela stoji cerkev sv. Danijela, po katerem je vas dobila ime. Odlikuje jo izredno visok zvonik, prekrit z macesnovimi skodlami.

Na Poljani lahko v središču naselja najdemo lepo gotsko cerkev sv. Janeza Krstnika iz petnajstega stoletja. Cerkev je kapelnega tipa. Nad vzhodnim delom je postavljen zvonik, tipičen koroški nadstrešni stolpič, s strmo skodlasto streho. Posebna dragocenost cerkve je lesena plastika, glava sv. Janeza Krstnika iz petnajstega stoletja. (Gorenšek, 1999)

Severno od Prevalj, na Brinjevi gori, stoji cerkev sv. Kozme in Damijana. Cerkev je novejšega nastanka, zaradi česar nima posebne umetniške ali zgodovinske vrednosti, je pa priljubljena izletniška točka, kjer vsi izletniki zvonijo za zdravje.

Omeniti moram še kapelo sv. Uršule, ki stoji nad Šentanelom in je kakovosten primer ljudskega stavbarstva in skupaj z lipami, ki jo obkrožajo ponuja lep ambientalen, slovenski spomenik. V bližini kmetije Gornik pa je kužno znamenje Gornikov križ, ki je star skoraj 500 let.


Muzeji

Kmečki muzej

V prostorih osnovne šole na Prevaljah, ki nosi ime po akademskemu slikarju Franju Golobu, je urejen muzej bralne značke. Na tej šoli je bil dolga leta ravnatelj mladinski pripovednik in dramatik Leopold Suhodolčan, doma s Prevalj. Ker je bil prav on začetnik in pobudnik tekmovanja mladih v branju, t.i. bralne značke, so njemu v spomin delavci in učenci prevaljske šole uredili prostore, kjer je prikazana zgodovina tekmovanja za bralno značko, ki je v letu 2006 praznuje 45. obletnico.

V Šentanelu, na kmetiji Dvornik, so uredili kmečki muzej. V njem si lahko ogledate stara kmečka orodja in pohištvo ter si tako lažje predstavljate, kako so nekdaj živeli in delali na kmetih.



Viri: