Glavna stran: razlika med redakcijama

Iz Koropedija
Vrstica 1: Vrstica 1:
<hr>
<hr>
{|width="100%"
|width="75%" valign="top"|
{{pozdrav}}
{{pozdrav}}
{|width=100%|
{{oblak kategorij}}
<!--
{{slovar in besedne vrste}}
|colspan=3|{{oblak kategorij}}
|-
-->
|colspan=3|{{slovar in besedne vrste}}




Vrstica 20: Vrstica 14:




|-
<!--|valign=top width="30%"|{{zadnji biseri}}-->
<!--
|valign=top width="50%"|{{zadnje zgodbe}}
|valign=top |{{zadnji recepti}}
-->
|}
|valign="top" |
<!--{{novice}}-->
<!--
'''IZ VSEBINE:'''
{{naključna gesla}}-->
'''ZADNJE SPREMEMBE:'''
{{zadnje spremembe}}
<!--{{novice forum}}-->
|-
|
|}
----
----



Redakcija: 06:08, 22. januar 2021


Dobrodošli v Koropediji!


Koroški jezik je preprosto prelep in prebogat, da bi ostal skrit, kaj šele da bi času dovolili, da ga izbriše.

S projektom Koropedija vam poskušamo koroščino približati in predstaviti, ob tem pa jo spoznavamo in včasih na novo odkrivamo tudi sami.

Koropedija je odprta knjiga, tako da vas vabimo, da tudi vi dodate kak manjkajoči košček v njen vedno večji in vedno lepši mozaik.

Naj koroščina zasije, kot si zasluži. Uživajte v čarobnem morju njene pestrosti!

<tagcloud> min_count=5 min_size=77 increase_factor=120 exclude=koropedija, 2006, 2007, 2008, 2009, koledar, revna gesla, zastarela gesla, gesla za revizijo </tagcloud>

Izberite besedno vrsto:
 samostalniki  pridevniki  glagoli  zaimki  števniki  prislovi  vezniki  predlogi  medmeti  členki  fraze  


Opomba uredništva:
* Pod pojmom koroški jezik imamo v Koropediji v mislih jezik, ki ga govorijo ljudje v Mežiški dolini in njeni relativni okolici.
* Primeri rabe v slovarju so namerno podani živo, sočno in življenjsko. Zato v veliki meri odražajo nepopačen miselni in besedni svet prvobitnih prebivalcev.

V Mežiški dolini se govori izredno pestro mežiško narečje – z različnimi podvariantami in krajevnimi posebnostmi, tipičnimi za vsak kraj posebej.

Mežiški govor uvrščamo v koroško narečno skupino. Zelo v grobem se razprostira v trikotniku Olševa – Rogla – Košenjak. V ožjem smislu pa je mežiški govor omejen na Mežiško dolino z okolico (kamor spadajo še npr. Leše, Kotlje, Dobrije ipd.) in na del spodnje Mislinjske doline (kjer pa se švapanje že izgubi). Dravograd in Slovenj Gradec pa sta že na meji severnopohorskih narečij. V nasprotju z ostalimi koroškimi narečji o mežiškem govoru še ni kaj dosti zapisanega. Celo Tine Logar njegov sistem dolgih vokalov sila skopo omenja kot sistem, ki je klasično slovenski in se od knjižnega razmeroma malo razločuje, saj naj bi za razliko od rožanskega, ziljskega in podjunskega narečja izgubil tudi dvoglasnike (i:ә in u:o). Po njegovem je "razlog za nastanek tako poenostavljenega sistema verjetno v sedanjem in preteklem mešanju prebivalstva na tem teritoriju". To najbrž do neke mere drži predvsem za govore mest, npr. Prevalj, Mežice in Raven na Koroškem, odročnejših vasi, kot so npr. Leše, pa se ja ta vpliv dotaknil precej manj intenzivno in tam še živi govorica, ki je bliže avtohtoni.

Cel članek o jeziku Mežiške doline



Pohvale, kritike ali predloge za še boljšo Koropedijo lahko pošljete uredništvu.

· · · Koropedija © 2006-2021 and hosting by ZAKI, d.o.o. · · ·