Camarske pesmi

Camarske pesmi sta si odpevala camar in mati tašroka ...

Vejko je nas,
pa narsvabši s'm jaz,
pa s tem guršim dekletom
rajam koj jaz.

Če glih nimam dnarja
ne drujga bvagá,
pa m' še dečva obéna
ni s póstele ušva.

Šentani puobič
se čudno štima,
pa borave kvoce
za lubice ma.

V nihovi fari
zmirom m'gva tiši,
ko Šovnikova Trezka
z vsakim leži.

Š't puobič se zdi,
da mu glihe ka ni,
pa meni se tak zdi
ko an žakl smiti.

Dečva se zdi,
da ma puobiče tri,
pa prédse pogleda,
še aniga ni.

Šti Podvrhovski puobi
se čudno štimájo,
pa si s kravjimi vilami
vási kravžljájo.

Šti vaški puobi
so pa koj taki,
da dečve napajajo
n'tre po mvaki.

Dečva se zdi,
da ji glihe ka ni,
pa pod vsaki klopoj,
je še cokva dotoj.

Puobič se zdi,
da mu glihe ka ni,
ma pa bukave hvače
pa povno uši.

Š'ti gorski puobi
se čudno štimajo,
pa svinjske repíče
za pušelce majo.

Oj dečva štimana
saj nisi koj sama,
je velik šta sviet,
je vejk gurših deklet.

Nis'm štimana
no ni'sm ne sama,
čeprav velik je sviet,
jih hod' za mano deset.

Jaz te pa nočem,
k' se čudno štimaš,
ponoči pa same
te šlepraste maš.

Si mev strgano sraico,
pa cotav rokav,
za meno si hodiv
ko 'n petlarski vav.

Saj nisem podnevi,
k' si čudno grdá,
sem le ponoči
k' mi je vsaka dorá.

Ni trieba mi hodit
po vaši vesi,
si pa dečvo prvadim
pa k men' prleti.

PRI GODCIH

Prešmentani puobič
povej mi resnico,
kdá boma ustrielva
najino lisico.

Preluba moja dečva
poviem ti resnico,
kar zaj boma ustreliva
najino lisico.

Žihar negáte
godcem če date,
godec ni kojn,
da b' vam godev zastojn.

Prešmentani godec
ma strgan ževodec,
pa jezik periv (plesniv)
je čudno važnív.

Okuol š'te hiše
pa raste grmovje,
sentre pa raja
samo trbovje.

Žihar neháte,
je škoda ,podpvate,
šetí bojo dov,
drujih pa kupit ném mov.

Le pijmo, le pojmo,
le bodmo veseli,
da b'jo naši sosedi
kaj marnvati meli.

Puobi le pojmo
na vsaki nedeli,
da bojo naši sosedi
kaj marnvati meli.

Dečva ko raja,
pa viže g'r daja,
puobič pa čisto n'č,
ko je zan'č.

Šta dečva gre v raju,
ko riba po Dravi,
doma pa tak hodi,
ko mura po dvori.

Sta dečva gre v raju,
ko riba po Dravi,
doma pa tako,
ko 'no strto kovo.

Godci le godite
na svoje klempróvje,
mi bomo pa sukali
naše trbóvje.

Zadojsti je šímpfaja,
vsi smo ga siti,
godci zagodite,
da bojo migale riti.

VASOVANJE IN NJEGOVE

Povsod so st'zice,
nargurši je šta,
k' vodi do bajtice,
k' je moja dečva doma.

Gremo na Siele,
k' so deklete vesiele
poa na Hotle nazaj,
v še vušnejši kraj.

Tomáž, Tomáž,
kam pa krevláš,
za Bievo pieč
k Maridli lieč.

Še sedem ka ni
že pod oknom stoji
zaká bi ne stav,
ko bo svovo jemav.

Dousa z Libuč
pa svieti ana vuč
skozi ravenski trh
na Prežihov vrh.

S'm s Pliberka sveti
črez ravenški vrh,
s'm srečno prsvieti
na Prežihov vrh.

Črez Pliberk sem juckav,
črez Ravne sem pev,
v Hotuljski vesi
sem šele Lubit začev.

Sam zvedej bi najbrž
štamuvca vzev,
še prej da što kamro
je velbat začev.

Pozimi gre sneži,
poleti pa diži,
Lojz gre pa k lubici,
kam'r ma bliži.

Saj pride, saj pride,
saj ne rečem da kar,
pa ti maš t'k svojga,
ne gre ti n'č mar.

Dovga je dóbrava,
gvadka je cesta,
ke bom kaj ležav,
inde k'je moja nevesta?

V Šteharji je žaga,
v Šebovji pa mlin,
v Šteharji je nevesta,
v Šebovji pa ženín.

Na Strmóvški gorici
pa raste jemovc,
k Barbi pa hodi
čudno star vdovc.

Koroška ma sina
pa Štajerska čír,
h nej sem jaz hodiv
v sobotah večier.

Mam póstev postváno
vuon samih bvazin,
gr bo pa ležav
Bréznikov sin.

Se pa znajdejo puobi,
da majo po dvie, tri hubi
pa trkajo na duri
po podrgi uri.

S'nter pojd, s'nter pojd,
zúna je svána,
sentre je póstela
lépo postvána.

Le pridi, le pridi,
bom sama doma,
bom štruklne kuhava,
ti bom dava ana dva.

S'm čudno zaspana,
bi rada šva spat,
na puobiča čakam,
ga dovgo ni zad.

===IZBIRAJO SI ...===

Tisti je moj,
ko za mízo sidi,
ma ruse pod nosom,
na smieh se drži.

Le povejte mi vsi,
ke moja dečva stoji,
pa prpélte mi jo,
da bom rajat šov z njo.

G're na Gori
s'm tičke voviv,
s'm pa hvačke nastajiv,
s'm dečvo dobiv.

Ce boš mi obljubiv,
da boš me uzév,
ti bom hvače kupíva,
jih bodeš vesev.

Anga puoba jaz mam,
ga ži dovgo poznam,
je nih brznih lidi,
ko se ták rad smiji.

Cimpraka poje
pa kvamfa cinglá,
kirga drujga jaz nuočem,
ko cimpermana.

O PUOBIH IN DEČVAH

Ni lepšiga zeléja,
ko hrastov lupin,
ni guoršega puoba,
ko moj Anzej je ž nim.

Na Gradiški gorici
ana roža cvati,
ko je Nančka te gurši
v Hotuljski vesi.

Šteka na vesi
zmirom m'gva tiší,
ko so puobi glih taki
ko 'ni kvóbušniki.

Na Počévovem dvoru
'na voda curlá,
ko Počévova Lena
zmirom labra.

Na Gradiškem dvoriši
je puobov an šop,
je pa Tievži med niemi
ko an tatrman šrok.

Na Jemljóvi gorici
'na srajca visi,
Mojcka pa misli,
da jen šocej stoji.

Na Strojni mam anga,
v Podgori mam dva,
Strojnski pa struca
Podgorska oba.

Na Stelníkovi gorici
pa raste metlika,
k' je njihova Nežka
tak hud'ga jezika.

Te vanski jen šocej
je biv an fik fak,
te lietošna šluta
je ravno glih tak.

Prešmentani puobič
saj si vušn pr rajo,
samo da ti kvoce
v hvačah škrabljajo.

Te nis'm še prosiv,
te tudi k'ne bom,
tako ponúdigo
še zmirom duobov bom.

Si lépo rdeč
ko purmanov vrat,
maš šobo tak striensko
ko kapo soldat.

Na Ševníkovi strehi
se zmirom kadi,
če se prata ne peče,
se pa baba smodi.

Hotuljske deklete
so skofeja narete,
al jaz bi pa rad
za cukr jim biv.

DALEČ NARAZEN STA

V 'nem hribri je zima,
v 'nem hribri pa mraz,
oh, kje je moj puobič,
oh, kje sém pa jaz.

Viem za take puobe,
k 'majo po dve, tri hube,
pa še podrgo urco
k lubici gre.

Pa šta Dravca ne biva,
šta šanentani kvanc,
bi včasi prjuckav
ta liepi gorjanc.

Je hribrc no jama,
no dečva koj sama,
bi hribrc ne biv,
bi že davno tam biv.

Tri ure hóda,
ni drujga ko vóda,
zavoljo vodé
sem zapustiv dekle.

Je hribrc no jama
pa 'dečva ni sama,
se bo hribrc podrv,
se bo mvad puobič zadrv.

Tri dni hoje
ni drujga ko voda,
an dan še an dan,
taj lubico mam.

NE MARA GA (JO), PIKATA SE

Ko bi dečva bolj bva
bi pa rajati šva,
pa rajat ne gre,
ko ne mara zame.

Na Lubenčevem oknu
an najgolč cvati,
če ga Pepka ne utrga,
ga pa Tona dobi.

Mačka boš jedev
pa miši moriv,
pod klopjej boš čepev
pa pomje boš piv.

Ti misliš, ti rajtaš,
kak rada te mam,
pa mi žihar verjameš,
da za norca te mam.

Kvóbuh je dober
čebuv pa še bolj,
šteh vaših deklet
ne bom lubiv nikol.

Puobič le pridi,
prav rada te mam,
pečenga mačka
prpravljenga mam.

Saj nuočem te, nuočem,
se te sramujem,
si taka ko 'n češmilov
proti tem drujem.

Te nimam za norca,
za resnico tuj kar,
te mam le za an špas,
mi je rado dovh čas.

Jaz nis'm n'č liep,
se tudi k 'ne zdim,
zato štake dečve
pri miri pustim.

Mamca me niso
na cesti pobrali,
da bi me š'tému
za lubico dali.

An vozej bom kupiv,
bom furat začev,
bom vaše deklete
za vunike mev.

Al bi bva zmiešana
bolj (bol) pa pijana,
da bi ubogava
š'tega cigana.

Nisem ne zmiešana
tuj ne pijana,
hočem le Lipija
ne pa cigana.

Če glih smo cigani
ušivi, pijani,
pa štakih še nuočmo
ko b' jih metali za nami.

Liete koj minejo,
svati če pridejo,
piš' me ti v rit
jaz morm' drujga dobit.

Hvače mam strgane,
na riti an blek,
za šte liepe ponovce
pa maram an drek.

Oj dečva to, to,
da me obciraš lepó,
te bom jaz napojiv,
ko bo dižej prav liv.

Me boš ti napojiv,
ko bo dižej prav liv,
te bom meva takó,
kadar drujga ne bo.

SVARILO

Rožca te pvava,
men' bolí gvava,
se m' je dečva moživa,
oj záj jo pa griva.

Kir je ožéjen,
je v zakon zaklejen,
kir ženko ima,
more biti doma.

LEŠKA

V Lieški dolini
pa m'gva tiší,
moj puobič zajucka,
se vse razprší.

Šmentano dečva
zravn mater leži,
le léži, le léži,
kjer se ti zdi.

Sem videv 'no dekle
po vodo je švo,
sem cokle dov vrgev
pa letev za njo.

Bi bivo dar grieh,
ko bi ležav na tlieh,
saj je dečva za to,
da postéle mehkó.

Ce ne boš odprva,
pa gremo drugam,
še gurši deklete
odpirajo nam.

Zuna krog vogvov
pa dižej roslá,
Zofka pod kovtrom
šoceja ma.

Ana fajfa tobaka
glih tejko valá,
ko 'na taka cafuta
ko vsakega ma.

Katrca pledrca
tiho ti dej,
k' si štrukle pojedva,
še župo ti mej.

Katrca pledrca
vse je pledráva,
še tiste, da snuoči
zravn méne je spava.

Dečva mojá,
pa dróbno mancá,
k' jo je sram pred menoj,
k' me je lubva nicoj.

Pa tak me je lubva
od gvave do nuoh,
šta terba je mislva,
da sem biv buoh.

Preljubi moj buoh,
pa k'ne bodi mi kluoh,
če sem te lubva
od gvave do nuoh.

Nič ne bom tajiva
kar poviedava bom,
da sem od Lajzna dobiva,
da zibava bom.

Kaj nek puobič poreče,
ko zibka poteče,
naj reče kar hoče,
saj sam tak óče.

Nesrečna lubiezen
prekleva te bom,
šele lubit s'm jeva,
že zibava bom.

LJUBEZEN SE KRHA ...

G'rta proti Ravnjaku
je praha zorana,
k' je najna lubiezen
tak riedko nasjana.

Si k meni v ves hodiv,
si v dievšku kroh nosiv,
si ga p'su dajav,
da tiho je djav.

Je pa rožnata adrca
strgava se,
je pa naj'na lubiezen
razšajdava se.

Se strunca popraji,
zapeva še bo,
te vanski moj puobič
me lubiv še bo.

Ko si hodiv k njej v vas,
si juckav na gvas,
zaj ko sinka imaš,
pa po prstih caplaš.

Rožmarinovo jutro,
liep najgelčev den,
vesivo zajuckam,
zaj jaz pa grem.

Se je strunca utrgava
nuoče venč pet,
te vanski moj puobič
me nuoče venč met.

Je Sava no Drava
vse mojste pobrava,
oj, zdaj boš pa dečva
sama ostava. (ležava)

Na ovseti, ko »krienc dov rajajo«, se kresajo pesmi med družičko in camarjem, ki se snudi okoli njenega »krienčka«:

Ke si pa družička
ti doma,
da te nišar
k' ne pozna?

Jaz sem družička
na Koti doma,
v 'ni strgani bajti,
štir' okance 'ma.

Ke si pa camar
kaj ti doma,
da te tuj nišar
ne pozna?

Jaz sem pa g're
pr Libenci doma,
inde k' se medved
na garah pelá.

Prelubi moji svati
le stop'te na stran,
da jaz našo družičko
po sriedi pelám.

Pojdi posvušat
ti moja družička,
kak lépo prepieva
te rmena sinička.

Prelubi moj camar
no mavo postój,
pokrvavka je tvoja,
piskrc pa moj.

Družička mojá
je nih brznih lidi,
mi je adrco kupva
na štiri vogli.

Družička mojá
v Celovci bivá,
je pa kupva an krienčik
no pušelca dva.

Taune okuoli
pa vetrič pihlá,
se pa gvišno moj camar
po krienčik pelá.

Štam douse po puoli
an vozej cingla (drgla),
se pa gvišno moj camar
po krienčik pelá.

Ti luba družička
ne jezi se no,
še te kmavo za krienčik
pocúkavo bó.

K'ne bom se jezíva,
bom rajši skočíva,
moj krienčik je biev,
ne boš ga dobiv.

Družička n'č n'č
saj takih je venč,
še gurši so ble,
k' so krienčke zgublé.

Prešmentani camar,
jaz ti krienčka ne dam,
tako navado maš,
da ga ahtat ne znaš.

Pa k' nisom verjeva,
da b' moj camar štak biv,
da bi tiste študirav,
da b' moj krienčik dobiv.

Družička mojá,
ma pa krienčika dva,
jo bom prosiv lepo,
da bom duobiv oba.

Prešmentani camar,
boš prosiv za dva,
pa bo sreča tvojá,
če boš duobiv angá.

Družička mojá,
se pa čudno štimá,
dokler ji še krienčik
na gvavci mahlá.

_{Prispevala prof. Silva Sešel, Prevalje}