imported>Skipr ob 12:04, 17. december 2007

2007-12-17T12:04:04Z

Nova stran

Po klasifikaciji, ki je prirejena za slovenske vodne razmere, spada Meža med srednje velike vodotoke. Izvira na nadmorski višini 1405 m na pobočju [[Olševa|Olševe]] pod [[Maroldčev vrh|Maroldčevim vrhom ]](1490 m n. v.) ob državni meji z Avstrijo. Po približno 1,2 km toka priteče na slovensko ozemlje, kjer se po 42 km pri [[Dravograd|Dravogradu]] (362 m n. v.) izliva v [[reka Drava|Dravo]]. V bližini naselja [[Črna na Koroškem]] sprejme več pritokov iz okoliških planin ([[Koprivna]], [[Topla]], [[Repov potok]], [[Helenski potok]], največji med njimi pa je [[potok Bistra]]). V prvih 13 km toka, od izvira do Črne (573 m n.v.) ima Meža velik strmec, skoraj 1000 m. V tem delu je Meža tipična alpska reka. V gozdnata pobočja si je vrezala ozko, soteskasto dolino, njen tok je poln brzic, tolmunov in rečnih teras, voda pa je zelo čista. Od Črne naprej se tok umiri, reka začne meandrirati, struga se razširi, vodni pretok pa poveča. Kljub temu ostaja dolina vse do [[Poljana|Poljane]] dokaj ozka. Na bregovih reke so večinoma travnate površine, kjer pa reka teče neposredno ob stanovanjskih hišah, je teh nekaj metrov brega urejenega v vrtove. Od Poljane naprej se pojavijo večje prodnate terase, na katerih so nastala naselja [[Prevalje]], [[Dobja vas]] in [[Ravne na Koroškem]]. V tem delu dobi Meža le nekaj manjših pritokov ([[Barbarski potok]], [[potok Suha]], [[potok Hotulja]] ...). Bregovi reke so izkoriščeni za travnike, nekaj malega za vrtove, na odseku Poljana - Prevalje pa se pojavi tudi nekaj zamočvirjenega sveta. Na odseku, kjer Meža teče skozi [[Železarna Ravne|Železarno Ravne]], so na njenih bregovih industrijski objekti. Od [[Ravne|Raven]] do [[Podklanec|Podklanca]] se dolina zopet zoži, tok pa postane bolj deroč. Na tem odseku je le ena manjša prodna terasa, na kateri je zraslo naselje [[Dobrije]]. Bregovi reke so zopet izkoriščeni za travnike in pašnike, na Dobrijah pa je nekaj vrtov. Pri Podklancu priteče Meža na večjo ravnico, ki jo je ustvarila skupaj z Dravo in [[reka Mislinja|Mislinjo]]. Na tej ravnici se je razvilo več naselij ([[Dravograd]], [[Črneče]], [[Otiški Vrh]] ...). 1,5 km pred izlivom v Dravo se ji z desne strani pridruži njen največji pritok [[reka Mislinja]]. Na tej ravnici so bregovi reke izkoriščeni za pašnike. Ker je Meža pritok Drave, spada skupaj z njo v Črno morsko povodje. Tok Meže od Olševe do Dravograda meri 43 km, srednji letni pretok pa je 7,16 m3/s. Površina ozemlja, s katerega Meža s svojimi pritoki odvaja vodo, je 566 km2 , specifični odtok je 20 - 30 l/s, odtočni koeficient pa približno 50%. Oblika porečja od izvira pa vse do Otiškega Vrha (1 km pred izlivom v Dravo) je dokaj simetrična, tam pa se v Mežo izlije Mislinja in s svojim porečjem (264 km2) povzroči veliko asimetrijo. Večji del toka Meže (29 km) teče v nadmorskih višinah med 573 m n. v. (Črna) in 362 m n. v. (Dravograd).

[[Slika:Podolzni profil reke Meze.jpg|frame|center|Podolžni profil reke Meže]]

Meža ima mešani, snežno-dežni rečni režim (nivo-pluvialni). Primarni višek je pomladi (april, maj), sekundarni pa jeseni (oktober, november), takrat se pretok giblje med 10 in 15 m3/s. Primarni višek je posledica taljenja snega, ki ga je v povirju Meže veliko. [[Peca]], [[Raduha]], [[Olševa]] in ostali hribi so letno po 200 do 250 dni prekriti z debelo snežno odejo, sekundarni višek pa je posledica jesenskega deževja. Izjemoma se zgodi, da so jesenske padavine zelo izrazite in takrat prevlada jesenski višek (jesen 1990). Nižka pa se pojavljata poleti (primarni) in pozimi (sekundarni), pretoki takrat znašajo 5-8 m3/s. Zimski nižek je posledica mrzlih zim, ki onemogočajo taljenje snega, vzrok za poletni nižek pa je suho in vroče poletje.

[[Slika:Hidrogram reke Meze.jpg|frame|center|Hidrogram (povprečni mesečni pretok v m3)reke Meže]]

Ekstremna pretoka so namerili [[17. februar|17.02.]][[1964]] (minimum 2,45 m3/s) in [[1. november|1.11.]][[1990]] (maksimum 371 m3/s). Minimun je bil posledica izredno suhe zime [[1963]]/64, maksimum pa nenormalno obilnih jesenskih padavin, ki so povzročile poplave v porečju Meže in Savinje.

[[Slika:Nivogram reke Meze.jpg|frame|center|Nivogram (povprečni mesečni vodostaj) reke Meže]]

V preteklosti v strugi Meže niso izvajali večjih umetnih posegov. Izvedenih je bilo nekaj regulacij in zajetij. Če sledimo toku Meže, si umetni posegi sledijo v naslednjem vrstnem redu:
* v Črni je zajetje za podzemno hidroelektrarno v [[rudnik Mežica|rudniku Mežica]]. Zgradili so večji jez, od tam pa speljali podzemni rov do elektrarne. To se pozna pri pretoku, ki je vse do Prevalj, kjer se ta voda iz elektrarne zopet izlije v strugo, dokaj nizek;
* regulacija struge pred [[Polena|Poleno]]. Vzrok za regulacijo je bil skalni podor, ki je reko zajezil. Struga danes teče približno 150 m od podorne stene. Dolžina regulirane struge je približno 300 m;
* manjša zajezitev za pretočno elektrarno za potrebe stare topilnice v [[Mežica|Mežici]]. Danes te elektrarne ni več, betonska pregrada pa je še ostala;
* še ena manjša zajezitev pri [[Torčeve ride|Torčevih ridah]], ki služi za umiritev toka.
* regulacija na [[Poljana|Poljani]] v dolžini 1.5 km. Na tem delu je Meža večkrat poplavljala, z regulacijo pa so pridobili travniške površine;
* ob izlivu [[Leški graben|Leškega grabna]] v Mežo so zgradili manjšo hidroelektrarno;
* na istem mestu se ob betonski pregradi v Mežo izlije tista voda, ki jo v [[Črna|Črni]] zajamejo za podzemno hidroelektrarno v [[rudnik Mežica|rudniku Mežica]];
* pred Tovarno lepenke na [[Prevalje|Prevaljah]], so ostanki nekdanje hidroelektrarne, ki je služila za oskrbo tovarne z električno energijo;
* v [[Dobja vas|Dobji vas]] se je del Železarniške halde zrušil v strugo in jo tako zožil za polovico (ca. 3 m);
* na delu, kjer teče skozi [[fabrika|Železarno Ravne]], ima togo urejeno strugo;
* med izlivom [[Strojanska reka|Strojanske reke]] in [[Hotulja|Hotulje]] je v strugi velika skala ([[Votla peč]]), skozi katero si je Meža izdolbla majhno luknjo. V času obilnih padavin je prihajalo do poplav, še zlasti v Železarni, zato so del skale razstrelili (v 60-ih letih).

Kategorizacija je izvedena glede na urejenost struge vodotoka in vrsto materialov, ki so bili uporabljeni pri tej ureditvi. Kategorizacija ima 7 razredov (4 glavne in 3 vmesne).
Opis posameznih razredov:
* I. razred: naraven vodotok brez človeških posegov
* I./II. razred: manjši človeški posegi, čiščenje struge in bregov
* II.: sonaravno urejen vodotok, struga je stabilna, poseg je že postal sonaraven
* II./III.: v preteklosti je bila izvedena klasična regulacija, ki je danes že zaraščena
* III.: tehnične ureditve z naravnimi materiali (kamenje in trava), profil je simetričen
* III./IV.: obe brežini ne omogočata stika z naravno podlago (beton), dno je naravno
* IV.: brežine in dno so umetno utrejene (beton, asfalt,...), plitvi vodotoki, ni rastja, ni stika z naravno podlago

Od izvira pa vse do naselja [[Črna na Koroškem]] spada Meža v I./II. razred, na nekaterih, težko dostopnih odsekih (ozka in globoka struga, gosta vegetacija) pa celo v I. razred. V Črni so hiše in stanovanjski bloki zelo blizu struge, zato sta skoraj na celem odseku skozi Črno oba bregova utrjena z umetnimi materiali (beton). Tukaj spada Meža v III./IV. razred. Na odseku [[Črna]] - [[Žerjav]] so strugo reke uredili tako, da ima simetričen profil, uporabili pa so le naravne materiale (bregovi utrjeni s kamenjem, nasipi, trava), Meža spada v III. razred. Od Žerjava do Mežice je bila izvedena podobna ureditev struge kot na odseku Črna - Žerjav, a že pred veliko leti, zato je že vse dokaj zaraščeno, to ustreza II./III. razredu. Med Mežico in Poljano je situacija podobna, zato lahko tudi na tem odseku uvrščamo Mežo v II./III. razred. Od Poljane do Prevalj je bila pred približno 15. leti izvedena klasična regulacija, danes pa je že vse videti sonaravno (zaraščeno z grmičevjem, travo, posameznimi drevesi...) - II./III. razred. Skozi [[Prevalje]] je nekaj bregov Meže utrjenih z betonom ( le eden od bregov - III. razred), ostali pa so sonaravno urejeni (II. razred). Od Prevalj pa vse do mesta, ko Meža priteče na območje [[Železarne Ravne]], so bregovi urejeni z naravnim materialom, struga je simetrična, naredili pa so tudi protipoplavne nasipe. Meža spada v III. razred. Skozi [[Železarno Ravne]] je struga Meže urejena togo (brežina in dno sta iz betona - kanal), zato spada Meža v IV. razred. Od "izstopa" iz Železarne do naselja [[Dobrije]] poteka neposredno ob reki cesta, zato je na tem delu levi breg utrjen z betonom - III. razred. Malo pred naseljem [[Dobrije]] se cesta in reka ločita,čez nekaj km pa se zopet združita. Skozi naselje je struga urejena sonaravno - II. razred, ko pa se s cesto zopet združita je levi breg zopet utrjen z betonom - III. razred. Od izliva [[reka Mislinja|Mislinje]] v Mežo pa do izliva Meže v [[reka Drava|Dravo]] je bila pred leti izvedena regulacija, a je danes že vse dokaj zaraščeno - II./III. razred.

Za reko Mežo pa že dolgo časa ne moremo trditi, da je čista, saj je dolgoletno onesnaževanje pustilo jasno vidne posledice tako na rečnem ratlinstvu kot živalstvu. Kakovostno stanje reke Meže se vse od izvira pod Olševo pa do njenega izliva v reko Dravo pri Dravogradu slabša. Po podatkih HMZ Slovenije za leto 2004 spada Meže pri odvzemnem mestu [[Podklanec]] v beta mesosaprobno stopnjo oziroma v 2. kakovostni razred. Glavni onesnaževalci še zmeraj ostajajo industrijski viri. Zelo pomemben delež pa prispevajo tudi komunalne odplake posameznih mest, saj razen Črne nobeden kraj nima čistilnih naprav za komunalne odplake.

'''Glavni onesnaževalci reke Meže'''

'''[[Črna]]''' (urbano naselje z 2525 prebivalci): Od izvira do Črne ni večjih onesnaževalcev, v Mežo odtekajo le posamezne komunalne odplake manjših zaselkov. Leta [[1975]] je takratno Komunalno odjetje Prevalje v Črni zgradilo čistilno napravo. Njena zmogljivost je 3200 populacijskih ekvivalentov, količina odpadnih vod pa 96 000 m3 letno, proizvodnja blata pa 7,44m3. Pomembno pa je dejstvo, da ta čistilna naprava ne sprejema komunalnih vod iz novejših naselij ([[Rudarjevo]] ...). V Črni je od industrijskih obratov le delavnica Tovarne akumulatorskih baterij, ki pa ima svojo čistilno napravo

'''[[Žerjav]]''' (zaselek z 861 prebivalci): Tu je [[Rudnik Mežica]] s svojima oddelkoma metalurgijo in plastiko, ter obrati [[Tovarna akumulatorskih baterij|Tovarne akumulatorskih baterij]] (TAB). Od leta [[1914]] do leta [[1979]] je bilo stanje katastrofalno, saj je v Mežo odtekal flotacijski mulj, ki je [[Mrtva reka|v Meži za dolgo časa pomoril vsakršno življenje]]. Podatek o količini mulja je zelo visok, kar 150 000 ton mulja naj bi vsako leto pritelko v Mežo. Vzorec vode na mestu iztoka odpadne vode v reko Mežo pa je vseboval kar 685,12 mg svinca v litru vode. Med leti [[1967]] in [[1969]] je Meža v Žerjavu po pritoku [[potok Jazbina|Jazbine]] vsebovala kar 206 mg svinca v enem litru vode. Do izliva v Dravo se je sicer ta vrednost zmanjšala za skoraj 200 krat, kljub temu pa je bila še zmeraj 1 krat višja od dovoljene. To zmanjšanje pripisujejo predvsem procesom sedimentacije in dotoku čistih pritokov Po letu 1979 so ta mulj začeli odlagati v posebne sisteme v opuščene dele rudnika. Onesnaženost Meže pa je zelo upadla. Danes imajo vsi obrati v Žerjavu čistilne naprave za nevtralizacijo kislin z lugi. Pomemben podatek je tudi ta, da ima Meža v Žerjavu zelo nizek vodostaj. Glavni razlog je ta, da v Črni odvzamejo vodo, ki je po podzemnih rovih speljana do hidroelektrarne v rudniku, na površje pa pride zopet na Prevaljah.

'''[[Mežica]]''' (mesto s 3776 prebivalci): V reko pritekajo komunalne odplake in industrijske vode iz tovarne Cablex.

'''[[Prevalje]]''' (urbano naselje s 4463 prebivalci): manjši delež k onesnaževanju prispevajo delavnice [http://www.koratur.si/ Koraturja], industrijska cona Šlokn, Tovarna pohištva Prevalje, Tovarna rezalnega orodja Prevalje ... Tovarna LEK ima čistilno napravo za nevtralizacijo in čiščenje tehnoloških vod, kjer kemijsko razgradijo penicilin. Odpadne vode odtečejo v kanal, ki vodi v Mežo. Največji onesnaževalec na Prevaljah pa je [http://www.paloma.si/paloma/index.asp Tovarna lepenke]. Odpadna voda vsebuje kaolin- polnilno sredstvo pri izdelavi papirja, barve, lepila, lesarno,... Vse to brez predhodnega čiščenja odteče v Mežo. Nekaj sto metrov od izpusta je voda popolnoma siva, ob straneh pa dno pokriva kaolin in beljakovinska vlakna. Ta odsek reke Meže spada v 2.-3. kakovostni razred. (Smolar, [[1992]]) Pomemben delež prispevajo tudi komunalne odplake.

'''[[Ravne na Koroškem]]''' (mesto z 8676 prebivalci): največji onesnaževalec je [[fabrika|Železarna Ravne]] s svojimi družbami. V Mežo vodi kar 30 kanalov, največje onesnaženje pa povzročajo hladilne odpadne vode, ki vsebujejo tudi olja. Imajo pa čistilno napravo za cepljenje odpadnih oljnih emulzij. Na [[Janeče|Janečah]] je kemična čistilnica, ki v Mežo spušča detergente, vidni pa so tudi ostanki tkanin. Svoje prispevajo tudi komunalne odplake.
Družba [http://www.metalravne.com/ Metal] je ena izmed največjih v Železarni Ravne. Posledično pa to pomeni tudi največji delež onesnaževanja. Najbolj je še vedno obremenjena reka Meža. Rezultati analiz zadnjih nekaj let kažejo upadanje vrednosti posameznih parametov, predvsem suspendiranih delcev. Medtem ko ostaja problem odpadnih olj in emulzij zaenkrat še nerešen. Čeprav je železarna po podatkih zmanjšala onesnaženost reke Meže iz 65000 populacijskih ekvivalentov na 4000 populacijskih ekvivalentov, je kljub temu onesnaženost še zmeraj relativno velika, predvsem z odpadnimi olji in oljnimi emulzijami. Z občino Ravne-Prevalje so dogovorjeni da bodo lahko po izgradnji centralne čistilne naprave za komunalne in delno industrijske vode tja lahko speljali odpadno vodo z olji in oljnimi emulzijami. Do takrat pa ostaja ta problem nerešen. Največje odlagališče odpadnih surovin železarne Ravne predstavlja tako imenovana halda. To je več kot kilometer dolg nasip, kamor odlagajo različne odpadne surovine. Ta nasip je delno že spremenil vodotok reke Meže na manjšem odseku, saj se je zaradi neodgovornega odlaganja odpadnih surovin v preteklih letih, del nasipa zrušil v reko Mežo.

===Zanimivosti===
* O Meži je [[Marijan Smode]] napisal pesem [[Mrtva reka]].

{{viri}}
* [[Matjaž Stopar]], 2004
{{raziskovalno delo}}
{{geografija}}
{{reka}}

reka Meža - Zgodovina strani

imported>Skipr ob 12:04, 17. december 2007