https://www.koropedija.si/index.php?action=history&feed=atom&title=Ve%C4%8Dni_krsnepar 2026-06-29T03:49:17Z Zgodovina redakcij te strani v vikiju MediaWiki 1.45.3 https://www.koropedija.si/index.php?title=Ve%C4%8Dni_krsnepar&diff=32900&oldid=prev 2006-08-22T12:24:11Z

<p></p> <p><b>Nova stran</b></p><div>{{poezija}}<br /> {{avtorsko delo|Večni krsnepar|Marjan Pungartnik}}<br /> (Založba Obzorja, Maribor, 1978)<br /> __NOTOC____NOEDITSECTION__ <br /> <br /> ===LUKANCA===<br /> <br /> <br /> ===LERNA MALORUM===<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> tak mir in tišina v tej kuhinji&lt;br&gt;<br /> vonjevduhov in flogistona&lt;br&gt;<br /> vse je jasno&lt;br&gt;<br /> preprosto brez ovinkov povej&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> povej povej le zakaj / bo ta ljubezen utešena&lt;br&gt;<br /> se smeme pokloniti motnemu morju&lt;br&gt;<br /> kjer se potika glava mojega ekscentričnega boga&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> najprej se nauči hoditi potem teci&lt;br&gt;<br /> kakšen šušmarski nasvet / in ura laja vame&lt;br&gt;<br /> mehanični pes in stovatna polna luna&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> zmerom znova na čistini&lt;br&gt;<br /> presonjen da se je tako obrnilo:&lt;br&gt;<br /> gledal si lukancin požigalski kolaps&lt;br&gt;<br /> in vse te zgodbe čudakov&lt;br&gt;<br /> pri tem pa tehtal svojo C je vredna&lt;br&gt;<br /> se jo sploh splača ... sam se skoraj&lt;br&gt;<br /> nimaš pravice pojaviti v pesmi&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> oče je mrtev. govorim kot da je padel C bog&lt;br&gt;<br /> pa se še iz deškosti levim / zdaj se suši tukaj&lt;br&gt;<br /> kot srajce ki so se zatekle sem pred mrazom&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> mraz je in jaz se otepam v mišelovki&lt;br&gt;<br /> povej to jasno preprosto in brez ovinkov&lt;br&gt;<br /> tej kuhinji vonjev duhov in flogistona.&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===ČUDNO===<br /> &lt;br&gt;<br /> kadar pesnik išče starega prijatelja&lt;br&gt;<br /> je naenkrat vse tako žalostno&lt;br&gt;<br /> najprej pregleda vse vozne rede&lt;br&gt;<br /> niti ne pomisli na vprašanje&lt;br&gt;<br /> trmast z nosom v okoliščinah&lt;br&gt;<br /> oprime se bele hiške&lt;br&gt;<br /> te skregane strogosti in pred očmi&lt;br&gt;<br /> samo prihodi in odhodi&lt;br&gt;<br /> in bi želel priti v sredi&lt;br&gt;<br /> in ne dočaka nobenega sprejema&lt;br&gt;<br /> kar bi si sicer želel.&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===SREČNI OGLEJ===<br /> &lt;br&gt;<br /> Kolesje voza skozi trhlo ostrešje&lt;br&gt;<br /> kaplja ribam v mozaično drobovje&lt;br&gt;<br /> videl sem uro vso v svojih devet krogov&lt;br&gt;<br /> zamaknjeno, toda s prebitim nebom&lt;br&gt;<br /> o v prhkih tleh ogenj trepeče&lt;br&gt;<br /> po kamnitih stopnicah, sestopajoč v zelene kanale&lt;br&gt;<br /> ropot neba sem slišal&lt;br&gt;<br /> kako je obrnilo jekleno stran oblakov&lt;br&gt;<br /> strmoglavo sesedanje&lt;br&gt;<br /> pianist ki se je z ledenim nasmehom&lt;br&gt;<br /> usedel v zvonove&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> v ogleju komaj kak kristus šklepeče&lt;br&gt;<br /> v prepišnem mrazu in splašeni duhovi&lt;br&gt;<br /> po prostornih ladjah cepetajo&lt;br&gt;<br /> aquileia aquileia bodi no malo prijaznejša&lt;br&gt;<br /> podnajemniki mso, atilova podnet&lt;br&gt;<br /> v plamenečih kutah privzdignjena blaklada&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> včasih smo prišli na konjih&lt;br&gt;<br /> zdaj peš po zraku&lt;br&gt;<br /> zeleni kanali so nas pomladili&lt;br&gt;<br /> o romanjih govoimo,&lt;br&gt;<br /> ko padamo v senčne doline oblakov&lt;br&gt;<br /> muhavim dnevom prepuščeni&lt;br&gt;<br /> aquileia v hunskih časih nam je zvonovina&lt;br&gt;<br /> zalivala gležnje in bilo je lepo&lt;br&gt;<br /> vrešče v nebesa odhajati&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===O VELIKEM PRIČAKOVANJU===<br /> &lt;br&gt;<br /> na kapi piše neue züricher zeitung&lt;br&gt;<br /> človek prodaja čudeže&lt;br&gt;<br /> s štirimi svinčniki&lt;br&gt;<br /> oranžen zelen vijoličen črn)&lt;br&gt;<br /> nezmotljivemu čutu na sledi&lt;br&gt;<br /> da se bere od zadaj naprej&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> okoliščine krzna dragih ur&lt;br&gt;<br /> steklenic z metafizično embalažo&lt;br&gt;<br /> in drugih stvari&lt;br&gt;<br /> ki vse večne stojijo po mizah&lt;br&gt;<br /> ko takle jaz mimo pride&lt;br&gt;<br /> karirasti sloni in se potem vse upre&lt;br&gt;<br /> pijače napol izpite C&lt;br&gt;<br /> se zažene navzgor bradata lokomotiva&lt;br&gt;<br /> schnellzug neue züricher zeitung&lt;br&gt;<br /> ob francetu prešernu z vrbe&lt;br&gt;<br /> (z navedeno telefonsko številko)&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> tako je to! prodajaš dokaze&lt;br&gt;<br /> mogoče si od boga nastavljeni&lt;br&gt;<br /> uradnik z žičnatim prstanom&lt;br&gt;<br /> na levem mezincu&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===STVARI SE SPREMINJAJO===<br /> &lt;br&gt;<br /> tako nazaj obrnjen ko se polnočni hrum množice že topi&lt;br&gt;<br /> na oblem polju so oblaki stopili vame&lt;br&gt;<br /> in dnekje drugje smo zdrsnili mimo&lt;br&gt;<br /> kratka slutnja da na modrikastem šašu nemočno stoje&lt;br&gt;<br /> divja plemena s čudnim lectovim leskom v očeh&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> rekli so mi+ tam je, tam smo včasih v prstenih&lt;br&gt;<br /> oblakih ekrazitne bliske vohali; tako blizu koncu&lt;br&gt;<br /> jaz pa: kako nedosegljivo domovanje&lt;br&gt;<br /> kako lažna gotovost in samo občutek&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> vse te cerkve in strudom napravljene freske&lt;br&gt;<br /> večna testena telesa (gola, s silnimi beločnicami)&lt;br&gt;<br /> v naletih dežja si menda zamrmral C zdaj leda vrv zvije&lt;br&gt;<br /> in: čudim se, ta zgodba s starinskim patosom&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> prijatelj moj, staraš se. jaz lahkoše nekajkrat&lt;br&gt;<br /> spremenim nazore. sem med kimajoče čolne sva prišla&lt;br&gt;<br /> po nekaj stavkov o muziki molka in o mojih pogledih&lt;br&gt;<br /> dve piki sva na spolzkem pomolu h katerima se steguje morje&lt;br&gt;<br /> ena baladna tema več tole najino stračanje&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===GOLOBAR===<br /> &lt;br&gt;<br /> meščan M skoraj nepomemben zjutraj rožnat &lt;br&gt;<br /> opoldne pride bela pospravljavka in diha zaropota &lt;br&gt;<br /> ključ dvoje srebrnih kri1 narahlo &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> tokrat belo in nevarno sonce, zbúdi se, tiplji &lt;br&gt;<br /> skozi mračne lože in na koncu med vitražami živ! &lt;br&gt;<br /> zveni bliska se marmornat tlak , . . zablojeno. &lt;br&gt;<br /> pljuskajo. . . koraki . . . brlivka strupnik kapsula&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> skozi šumenje bršljana se jedki dim sprehaja&lt;br&gt;<br /> res nikoli? stal bom na trgu med sinjimi golobi &lt;br&gt;<br /> jaz zeleno oko. . . niti zvečer ne?&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> lovec prestrašenih ptic. somrak že tipa&lt;br&gt;<br /> iz ležišča. udarec en sam ton sikne plamen &lt;br&gt;<br /> plahutanje nekje na dnu . . . črna zijavka&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===FARONA===<br /> &lt;br&gt;<br /> (anbilivibl. klodija)&lt;br&gt;<br /> pri vratih klepet podgan, rat&lt;br&gt;<br /> pri getu odstrel za ritaste švabinje &lt;br&gt;<br /> ampak picajzli marširajo pred fronto. &lt;br&gt;<br /> za fronto. na fronti. ustavite jih&lt;br&gt;<br /> in napravim vam to vojsko zmagovito. goering &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> anbilívibl! kriči klodija.&lt;br&gt;<br /> ta pička. ovoj nedostaje samo jebanac&lt;br&gt;<br /> in spredaj je obveščevalski mrak &lt;br&gt;<br /> in vesti od nikoder&lt;br&gt;<br /> spredaj gori slama in se čadi terpentin &lt;br&gt;<br /> o mački. mački, to je kazen&lt;br&gt;<br /> nekaj tlečega na jajcih &lt;br&gt;<br /> nekaj žarečih krogov &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> podgane potujejo po kanalih&lt;br&gt;<br /> skoraj neslišno, pred ostrostrele nazigenossinen &lt;br&gt;<br /> vrla vrla. igra&lt;br&gt;<br /> ki jo vsi imenujejo farona &lt;br&gt;<br /> (farona) napraviti štrene cime&lt;br&gt;<br /> ko prasketajo deske. in ovce tarnajo v dimu &lt;br&gt;<br /> ko kake ostarele želve&lt;br&gt;<br /> petelin šušteče torpedo. en,krat dogori &lt;br&gt;<br /> uradni zapiski so v teh stvareh zelo kratki&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> imela sem rdečelase in svetlopolte angele &lt;br&gt;<br /> toda moja oblast je prešla / spoznali jih boste &lt;br&gt;<br /> razlezli so se po vsej hiši v dimne plasti&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> zdaj hodim po mejah in cestah kjer je last &lt;br&gt;<br /> nikogaršnja / ampak varovala sem hišo&lt;br&gt;<br /> v mojem drobovju je kuhinja z ilovnatim tlakom &lt;br&gt;<br /> ves sneg moram potiskati z njenimi sporočili&lt;br&gt;<br /> za slednike / obiti oglodano medenico&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> sporočilo je bližnjica in prostor krog&lt;br&gt;<br /> navzgor bi se utopila spodaj je za prostor tesno &lt;br&gt;<br /> vendar se v mlaki vidi skoraj vse / samo narobe&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> še ne veste da ima stvarstvo okus &lt;br&gt;<br /> otrplih paramecijev evglen paglavcev&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> toliko / pot sem tako poštempljala s škornji&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===DOTIK ABSOLUTNEGA===<br /> &lt;br&gt;<br /> beli prostor / absolut se skozi &lt;br&gt;<br /> svit prebija glasbeni kánon &lt;br&gt;<br /> in čutni kánon&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> tako cvetijo češnje (plašno in &lt;br&gt;<br /> krhko / čisto med pragibi lesa &lt;br&gt;<br /> torej prvi beg) tako cvetijo hruške &lt;br&gt;<br /> (pasji lajež iz zelenega dremeža) &lt;br&gt;<br /> tako cvetijo jablane (pravijo,&lt;br&gt;<br /> take so kot hudiči / da. / odrešeni &lt;br&gt;<br /> oprani / ranjeni kapilarni splet) &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> okoli svetilke ki jo žari sanjska &lt;br&gt;<br /> energija se pretakajo vešče &lt;br&gt;<br /> zbujeni magnetizem osončje&lt;br&gt;<br /> po katerem krožijo duše&lt;br&gt;<br /> praviš da si potem molila zanje&lt;br&gt;<br /> topos: pogrezajoča se cerkev &lt;br&gt;<br /> duše / nasproti u-topos:&lt;br&gt;<br /> tákole jutranje zaklinjanje&lt;br&gt;<br /> da bi ja / da bi se ja nesmrtnost &lt;br&gt;<br /> šklepetaje zganila in se nagnila &lt;br&gt;<br /> dol / sem dol / čisto semkaj do nas &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===ZGODBA O OKRUTNI GLAVI===<br /> &lt;br&gt;<br /> pravkar je bil prostor še poln, pravkar plameneca groblja, &lt;br&gt;<br /> oglje je v sitasti zdihovalo, eh sesipajoča se vrata,&lt;br&gt;<br /> kot kaka galeja ostrgana v zeleni sanjski lahkoti &lt;br&gt;<br /> prihaja tišina tišina tišina&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> +ne besen ne boš več ne bolan* naj verjamem&lt;br&gt;<br /> temu sleparstvu, med škripanjem lese naj se obrnem, &lt;br&gt;<br /> dvakrat, trikrat, premeteni hehet, niti veter niti&quot; &lt;br&gt;<br /> kakšno popevanje, samo utrujeno sesedanje smrek &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> kaj so te lučke, mogoče sem vstal tako zgodaj,&lt;br&gt;<br /> kaj so te bele zivalce, mogoče jih bom zdaj gostil&lt;br&gt;<br /> ne ne, iz luskaste luci stopaj o in so nas prišli gledat. &lt;br&gt;<br /> otroci so bistrooke silno bele živalce&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===SEDMI NOVEMBER TRIINSEDEMDESETEGA===<br /> &lt;br&gt;<br /> nič več opore iz zemlje, jabolka kapljajo&lt;br&gt;<br /> iz suhe beline ali strmijo z vrocicnimi &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> očmi država! mrmrajo nevidne sohe pod stropom &lt;br&gt;<br /> smetnjaki jutranje promenade starcev in dan mah &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> učiteljica v oblaku nad vsem,&lt;br&gt;<br /> ko žanjice praprot-ogenj dvigujejo s tal C&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> tomšca pa v ledeni vodi vsak dan &lt;br&gt;<br /> zdaj trka z nogami in glavo ob tla na suhi dan &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> neprijetno vozlasti,prsti klokotajo&lt;br&gt;<br /> po zloščeni mizi in prašni zastori renče padajo &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> drža! zička sluha odprta v tihi strop&lt;br&gt;<br /> omotično plešejo vešče, svat na zelenem zaslonu? &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> franc. ios. i. d. g. imp. avstr. rex boh. gal. ill. etc. &lt;br&gt;<br /> kovani modri obolos namesto neba et ap. rex hung. 20&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> tod je vse mirno, potem se še smeh &lt;br&gt;<br /> med vejami spusti v počitek&lt;br&gt;<br /> naj se oči ne razsujejo v pepel --&lt;br&gt;<br /> o bukve gore v njihovem tlenju&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> in nekega jutra, ki je še mlačno od večera &lt;br&gt;<br /> in dogoldneva, prebitega med smrečjem &lt;br&gt;<br /> in bobnečimi debli, in nekega popoldneva &lt;br&gt;<br /> z drgetavim kukavičjim parjenjem&lt;br&gt;<br /> in s klicem francove cerkve tako soparno jasnim &lt;br&gt;<br /> in zakaj potem domov med toplim kamenjem &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> zvečer zvezde kapnejo v korito&lt;br&gt;<br /> čudna žival poklekne k vodi in je oče &lt;br&gt;<br /> sam s svojim ponosom in s svojo trmo &lt;br&gt;<br /> še v tistih krajih snežijo iveri&lt;br&gt;<br /> in je slast hropečega omahovanja smrek &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ko se enkrat potem nobena fotografija&lt;br&gt;<br /> več ne spremeni in se pajki otepajo vetra --&lt;br&gt;<br /> tako v pljuskih se spuščajo iz megle --&lt;br&gt;<br /> prišleku je tesno, ko te vidi v miru&lt;br&gt;<br /> prežečega v razmočeno prst in poleglo ostrico &lt;br&gt;<br /> za noben glas več odprt, za nikogar&lt;br&gt;<br /> v prehodu, očiščen, .komaj veder &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===PREKRIŽJE===<br /> &lt;br&gt;<br /> trepetanje sveč, dimni lasje &lt;br&gt;<br /> počasi tonejo v strop&lt;br&gt;<br /> v prepišnihpostajah ti je posurovel glas &lt;br&gt;<br /> o-od -pre-ci-i-ste,dje- vi-ce&lt;br&gt;<br /> zmeraj rahel skok naglašenih &lt;br&gt;<br /> še v zavetju hlad,&lt;br&gt;<br /> uravnano blagoglasje med spečimi, &lt;br&gt;<br /> ki jim zrkla še vedno potujejo &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ro-o-di-o . . . sla-a-va&lt;br&gt;<br /> nobena mehkoba ne prizanaša &lt;br&gt;<br /> ostro kratkotrajno&lt;br&gt;<br /> vsak udarec spolzka stopnica &lt;br&gt;<br /> golo himnično telo&lt;br&gt;<br /> soha in presušena lipovina &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> tri-da-a-ra-na-a-ša-hu je pristen ta glas&lt;br&gt;<br /> sključen nad hladnim mirom &lt;br&gt;<br /> med oluščenimi zidovi razsajajoče istoglasje, potem &lt;br&gt;<br /> krotitev, rezka kadenca vaškega kora &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===TIŠINA NA OČETOVEM GROBU===<br /> &lt;br&gt;<br /> tisti ki so prišli pred mano&lt;br&gt;<br /> so pustili vrata odprta navpik &lt;br&gt;<br /> v jašek cvetnega kaleidoskopa &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> asimetriene rastne krone&lt;br&gt;<br /> upognjene proti jarki poletni svetlobi &lt;br&gt;<br /> zeleno bela / žalostno dišeča tapeta &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ogenj kot korona okoli tvoje smrti &lt;br&gt;<br /> visi / prst v moje čelo&lt;br&gt;<br /> dlan čez poletno popoldne &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> kadar govorim s teboj &lt;br&gt;<br /> mimoze neslišno na prst sneže &lt;br&gt;<br /> radioakűv,na motna ljubezen &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> sonce kleči / obredni orkester &lt;br&gt;<br /> enodnevnic in konstanta kobilic &lt;br&gt;<br /> počasno vino ki pod temenom &lt;br&gt;<br /> polzi v srce in nemo zastaja&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> gore zamolklo dvigujejo &lt;br&gt;<br /> prizore tega teatra / in že jih&lt;br&gt;<br /> spuščajo / ogoleli igralec patetičnih &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> gest čisto sam na metafizičnem strženu&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===GRILOV LAPAN===<br /> &lt;br&gt;<br /> grilov lapan, petruhava krošja &lt;br&gt;<br /> plajemska vavha, lajnekija &lt;br&gt;<br /> mitulava micaja, micoga, gamža &lt;br&gt;<br /> gurežov pepl, ,golufava fana &lt;br&gt;<br /> tomažečka in micen francek &lt;br&gt;<br /> grejo skup k barbari gledat &lt;br&gt;<br /> kako je z zagrobnim življenjem &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> izstopil h koncu zimskega dneva &lt;br&gt;<br /> +kako ste preživeli*. izstopil&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ta svetldba, ki iz sončnice vame .strmi &lt;br&gt;<br /> beli prostor, ki vsspovsod predme seda &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> tišina za vsem / katero otroštvo ti sledi &lt;br&gt;<br /> mogoče grem mimo prezeblih dreves &lt;br&gt;<br /> +kaj te vleče v omotico* komaj ujamem&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> nit gorcelanske svetlobe. čaj kaplja &lt;br&gt;<br /> z lampionov. zahrbtni vijolični veter &lt;br&gt;<br /> se usi.a s strešnih žlebov v nejevolji &lt;br&gt;<br /> prepojenega moža. ne vem. utrujen. &lt;br&gt;<br /> spanec. spanec. in sedé v kotu nikamor več&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> iskrnice v lahkotnih vrtincih č&lt;br&gt;<br /> udna tavajoča reka se počasi &lt;br&gt;<br /> iz življenja v smrt in .nazaj ,seli &lt;br&gt;<br /> mesečna kaca v napetostnem polju &lt;br&gt;<br /> androgino telo se iz bedenja izvija&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> tiha hiša / tihi svetlobni izvir &lt;br&gt;<br /> znotraj vsa belo izjedena&lt;br&gt;<br /> kembelj / belo amgstremsko nihanje &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> stearinski pes - stearinska sova&lt;br&gt;<br /> na oknih skrivnostna anostišča &lt;br&gt;<br /> zgodnjemajske noči&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> potnika v mesečini. hodca z modrimi sencami &lt;br&gt;<br /> skozi sinja vratavoda drsi v razgovor&lt;br&gt;<br /> na vršičkih se rosa že v kaplje cedi &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> grič je vstal iz pepela&lt;br&gt;<br /> pri tleh .se spolzki veter potepa&lt;br&gt;<br /> s koraki omamita njegov mirni tek &lt;br&gt;<br /> pogreznjen v sopenje&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> (ko pričakujem jutranjo nevihto) &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> na dnu je stenj, nad oljem tlijo saje &lt;br&gt;<br /> vešče s purpurnimi zrkli &lt;br&gt;<br /> zdihovanje v mlačnem hlevu. &lt;br&gt;<br /> mleček ki mezi iz praske&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> sik iz grla, maček na srebrnem loku &lt;br&gt;<br /> ves potuhnjen pelod ždi nad zemljo &lt;br&gt;<br /> spanec. mislimo o travi&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> (naša mačka žana)&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> pride iz nočne nevihte. zaradi nje &lt;br&gt;<br /> moram zapreti vrata in se zazreti&lt;br&gt;<br /> ob kolenih razprostira orientalsko arhitekturo. &lt;br&gt;<br /> pet ali šest rožnatih seskov.&lt;br&gt;<br /> srdito napet rodni lok&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> kako sem ujet v pohajanje letnih &lt;br&gt;<br /> časov. prestrašen. kako temeljito &lt;br&gt;<br /> ščiplje sonce vozne listke orehom &lt;br&gt;<br /> okoli hiše / zlatični šampanjec&lt;br&gt;<br /> ki se ga proti večeru nateče v dolino &lt;br&gt;<br /> čisto do mojega vratu&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===RAZPRODAN ABONMA ZA IDILIKO===<br /> &lt;br&gt;<br /> ===PRISTOP K STVAREM===<br /> &lt;br&gt;<br /> čistim ontologijo: osnovno razmerje sva ti in &lt;br&gt;<br /> jaz traverza skozi zgradbo stvarstva / nosilno razmerje &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> budim ontologijo: stvari dremajo v tihem žaru &lt;br&gt;<br /> otrplost / in njene sanje do paroksizma razvijam &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> natanko to da boš zaradi svoje lepote izgnan &lt;br&gt;<br /> bitnosti svój pohod tako napovedujejo&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===O POLETNEM JUTRU===<br /> &lt;br&gt;<br /> (mišeli)&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ne spiš. tako je prav. svit kot ogromno &lt;br&gt;<br /> sinje truplo v sončni krematorij drsi&lt;br&gt;<br /> in poletni glasovi v delirično moro prše. &lt;br&gt;<br /> z golo roko vzdolž labodjega jutra &lt;br&gt;<br /> prehajaš stopnje opijanjanja in treznitve. &lt;br&gt;<br /> trepetavo žensko telp zarisano na belem zastoru &lt;br&gt;<br /> z nestvarnim šepetom ženska nasproti ženski&lt;br&gt;<br /> in ugašajoči ogorek se jedko&lt;br&gt;<br /> v steklene žarke vriva. znotraj ležijo omotični travniki. &lt;br&gt;<br /> poletno nebo k sprostitvi&lt;br&gt;<br /> vstajaš z rokami na senceh&lt;br&gt;<br /> zarisala dehtečo sléd po soparnem prostoru &lt;br&gt;<br /> z voščeno poltjo sredi svetlobe. prva madona &lt;br&gt;<br /> tega letnega časa skoz pasijons.ki marš&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===IMENOVANJE===<br /> &lt;br&gt;<br /> imenovani paracelsus, imenovani včasih &lt;br&gt;<br /> skrivnostno theobaldus ali kako drugače &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> se spomniš, da sem te reševal&lt;br&gt;<br /> za části najini zvezi sva skupaj&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> obšla tolike nepomembne kraje, svet&lt;br&gt;<br /> še ni vi.del nosnejšega zavezništva - &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> jezik si hotel potopiti v ogenj vseh premen &lt;br&gt;<br /> namesto besed zlata semena&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> potem so padala v vlažno toploto &lt;br&gt;<br /> pognala so v oniksove vrtnične popke &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> se spomniš, v kaj vse? o, scientia arcana&lt;br&gt;<br /> o božanski želod sopenje rženega vodometa&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===PRVA JESENSKA PESEM===<br /> &lt;br&gt;<br /> prva jesenska pesem kakor založena raketna vozovnica &lt;br&gt;<br /> na strani, ki sem jo tolikokrat navajal .pa potem pozabil &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> vsa hiša v sladkih plodovih visi v nosnicah&lt;br&gt;<br /> gnilo orehovo listje odmeva. trdovratni deževni gostje, ti dnevi &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> nisem sam, okoli hiše stoje in pritajeno mrmrajo&lt;br&gt;<br /> medtem ko med okenskimi okvirji naletavajo vešče &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> in skovir brusi svojo srebrno koso in me že&lt;br&gt;<br /> zgodaj zvečer obišče táko silno, mehko razpadanje&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> s prvo jesensko pesmijo se odpira sezona. mizanscene &lt;br&gt;<br /> z osjim baletom, podoknice za tri orehe in 1ipo shod&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> s travniškimi koračnicami. razprodan abonma za idiliko &lt;br&gt;<br /> dol v cesti pa jabolka vriskajo pod mojimi podplati.&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> preveč ognja sem zasejal v krajino&lt;br&gt;<br /> na poti domov bi se rad v stare obrazce ule,gel &lt;br&gt;<br /> kot postiljon navajen da se ,zvečer&lt;br&gt;<br /> v posteljno grobnico zlekne &lt;br&gt;<br /> sredi leskovih obla!kov&lt;br&gt;<br /> smeh ko še veter pelod otrese &lt;br&gt;<br /> morebitni dvogovor &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> tehtnica tujcev: +oprostite, jaz se zaljublja,m. lahko bi me vsaj &lt;br&gt;<br /> s kretnjo zavrnili. tako pa!* kako&lt;br&gt;<br /> pomemben je ta podatek&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> +duša, se posmehuješ?* / +da, ponoči &lt;br&gt;<br /> najglasneje* / tvojim sanjarijam&lt;br&gt;<br /> da nekje v miceliju pogubno tlijo gobe&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===SOBOTNI STRAH===<br /> &lt;br&gt;<br /> v mrazu in snegu potujem &lt;br&gt;<br /> skozi tele kraje. res čeden &lt;br&gt;<br /> rokopis dežja v sluhu in tudi &lt;br&gt;<br /> prepotovati bo treba še kaj &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> včeraj me je bilo strah&lt;br&gt;<br /> bil sem znotraj poln pernatega strahu &lt;br&gt;<br /> žalost pridrsi / a strah je&lt;br&gt;<br /> nadzvočen. blisne v možganih&lt;br&gt;<br /> in se ohlaja kakor oglenica / zdihujoč &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> po polžje v kobaltni preobleki&lt;br&gt;<br /> po polegli travi prihajaš&lt;br&gt;<br /> da se sled v megli tako jekleno sveti!&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===ŠTUDIJA===<br /> &lt;br&gt;<br /> napotil proti jugu &lt;br&gt;<br /> po sušičnüh krajih&lt;br&gt;<br /> med sencami mitoloških čenč &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> zgodovina sirotkasto&lt;br&gt;<br /> teče izmed .prstov&lt;br&gt;<br /> sestavljanka nezemeljskih pojmov &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> telesa / slike / medenjaška &lt;br&gt;<br /> arhitektura in temna polt furlanskega &lt;br&gt;<br /> rastja / nostalgični um&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> sam na umbrijskih hribih &lt;br&gt;<br /> z donečim srcem&lt;br&gt;<br /> z nadušno strastjo&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===NADALJEVANJE===<br /> &lt;br&gt;<br /> ves jug poseljen s sončnim belilom &lt;br&gt;<br /> in oljčnimi telesi .katerih vonj &lt;br&gt;<br /> naseljuje ženski duh / patetični .geniji &lt;br&gt;<br /> še danes blodijo v teh zdravih conah &lt;br&gt;<br /> za njimi kot .pečati ostajajo zanosne &lt;br&gt;<br /> kategorije in zrak stvarnejši od prsti &lt;br&gt;<br /> taki so ti blodeči geniji&lt;br&gt;<br /> pobrani iz križank&lt;br&gt;<br /> predirno vreščanje poletnih tkanin&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> nezgrešljivi prizor: v ležišču&lt;br&gt;<br /> v ročičnega starca, megla, vlažni zadah &lt;br&gt;<br /> in tramvajski žvižg iz podežanih pljuč &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> kako je obločna .luč skozi lepljivi dež &lt;br&gt;<br /> vse zaslepila, nosilčevo zlato telo&lt;br&gt;<br /> pa zanihalo in zazvonilo po pločniku&lt;br&gt;<br /> tako ognjeni jahač med prežrte gobeline .stopa &lt;br&gt;<br /> med sohami in zanesenimi akordi&lt;br&gt;<br /> človek z obločnim čelom&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> vem, lačen sem in že do omotice truden&lt;br&gt;<br /> in neslišno pred vse spanec postavlja kulise &lt;br&gt;<br /> spanec za zmerom, ne le večne koračnice! &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> absolutna svetloba, zakatero sem se &lt;br&gt;<br /> namenil korak ali dva, stanuje v četrtem &lt;br&gt;<br /> nadstropju, menda neka brkata giooonda&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===ALKIMISTIČNA PESEM===<br /> &lt;br&gt;<br /> kadar pomislim nate, kako z zarosenimi &lt;br&gt;<br /> okni drviš skozi nadprostor / petelinja &lt;br&gt;<br /> neulovljiva substanca in kri teče&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> s faličnih drogov tja čez celo nebo&lt;br&gt;<br /> kakor zastava, .pripeta s soncem in mesecem &lt;br&gt;<br /> verjetno te nikoli ne bom dohitel&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> položil te bom v surovo granitno grobnico &lt;br&gt;<br /> in te obiskoval kdaj pa kdaj&lt;br&gt;<br /> kakor če bi obiskovál kraje vseh svojih smrti &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> verjetno se tudi nikoli ne bom ovil v tvoj &lt;br&gt;<br /> žitni vonj / verjetno tudi ne bom nikoli &lt;br&gt;<br /> molka živalske otožnosti .s tabo deli1&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> in tako ostajata tista smešna secretum artis &lt;br&gt;<br /> in bajalica, ki se vrti v levo / ostaja mi tudi &lt;br&gt;<br /> da te po teh prókletih cestah lovim&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> jutra, prešita s kozmičnimi ulomki &lt;br&gt;<br /> nešteti ogorki w števcu, ki se gasijo&lt;br&gt;<br /> z jedkim zrakom, in te zgodnje pesmi &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> če prosim zanje, se vrnejo same od sebe &lt;br&gt;<br /> toliko je samovolje in tvari&lt;br&gt;<br /> in lupine ni težko natrpati z njimi&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> o ne vržejo zanke okrog mojega vratu &lt;br&gt;<br /> niti ne šepečejo kakšen zvodniški ritem &lt;br&gt;<br /> samo mehanična igla zdrvi čez nebo &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> živeti na račun predvidevanj, izračunov &lt;br&gt;<br /> vzpenjajočih se črt prihodov&lt;br&gt;<br /> padajočih črt odhodov, od vesoljnega voznega reda &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> skratka, na izgubljenih postavkah&lt;br&gt;<br /> ko je zadosti ena sama smer, me pa tja &lt;br&gt;<br /> v nepovrnljivo izginulo izhodišče&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===VEČNI KRSNEPAR===<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> zgodi se zjutraj, nepričakovano &lt;br&gt;<br /> sinoči sem .imel še vsa zagotovila &lt;br&gt;<br /> tako danes dva drug ob drugem &lt;br&gt;<br /> luščiva daževne stroke&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> prišlek v časovnem medceličju &lt;br&gt;<br /> na robu moje mize sedi&lt;br&gt;<br /> in se zvito smeji &lt;br&gt;<br /> skozi vsa tretja očesa &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> kako je mogel odkriti &lt;br&gt;<br /> vse te strašno tajne zadeve&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> onticne teme izstopajo zapoznelo &lt;br&gt;<br /> na podeželskih postajah&lt;br&gt;<br /> pljunki rumene svetlobe nad temenom &lt;br&gt;<br /> elektronski obod jabolka&lt;br&gt;<br /> v katerem nezadovoljno lazijo ose &lt;br&gt;<br /> in kapajo ven v mrak&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> téma raste / čez vse registre&lt;br&gt;<br /> grem kot mimo hiš secesijske ulice &lt;br&gt;<br /> kjer igrajo radiji solidnih tvrdk&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===ŽAL MI JE===<br /> &lt;br&gt;<br /> skoraj mi je žal tako srdito sveža &lt;br&gt;<br /> prisluškuje skoz okno sem noter&lt;br&gt;<br /> in me za kak trenutek z vonjem premoti &lt;br&gt;<br /> s trohnečim strženom in osluzeno skorjo &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> sredi pripovedi urmolkne&lt;br&gt;<br /> plameni moljevih kril raztreseno filozofski&lt;br&gt;<br /> in slišim káko naskrivaj veter vstopa . &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> v kozarcu mleka se muha otepa&lt;br&gt;<br /> in motna smrt se z njo pretepa&lt;br&gt;<br /> ona pa zunaj med otresanjem cvetov govori &lt;br&gt;<br /> + kje si se mudil tako dolgo&lt;br&gt;<br /> - kod si hodil - eh sranje sranje*&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===VEČNI KRSNEPAR===<br /> &lt;br&gt;<br /> ves dan sem te iskal in pod to bilanco &lt;br&gt;<br /> je tenka črta utrujenosti&lt;br&gt;<br /> čas po kukavije zaznamovan &lt;br&gt;<br /> kriptonev čas ki v dvotoni entelehije razpada&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> za hlevom na sestanku netopirjev in kresnic &lt;br&gt;<br /> noč kot olje nad oblaki polzi&lt;br&gt;<br /> svoboda! zahteva čudni zbor&lt;br&gt;<br /> do kolen sem zákopan v te manifeste &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> dol v vasi pa na velurju stoka luč &lt;br&gt;<br /> ker umira soseda / na eni sami nogi &lt;br&gt;<br /> se tihotapi odtod / čisto ob luni&lt;br&gt;<br /> ki novo magnetno os zabija v tla &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> in lipa razglaša vedri vozni red &lt;br&gt;<br /> in v tem je tudi vprašanje&lt;br&gt;<br /> kako priti med diagrame nočne prometne pisarne&lt;br&gt;<br /> na pot do tvojega temnega pola&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> napravi mi svode, klokotajoči tok, da pridem tja čez &lt;br&gt;<br /> plašni vrtinci, napravite mi listnati most&lt;br&gt;<br /> da se odpeljm čez. brod trka na oboke &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> detel. .po rakah .se potaka prod. temni gost&lt;br&gt;<br /> pri zadnj.ih vratih odhaja, pri sprednjih udarjajo &lt;br&gt;<br /> letve ob veter. in dim se plazi zlovešče navzdol&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> v sledeh vozov počivájo mrzli mesečevi zobje&lt;br&gt;<br /> srebro na poti tja čez. preseci mi grlo&lt;br&gt;<br /> ko se somračnik na poti iz leščevja zdrzne&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===KAKO PRI NAS SNEŽI===<br /> &lt;br&gt;<br /> vidim da mi to ni všeč &lt;br&gt;<br /> korakam korakam korakam &lt;br&gt;<br /> ko dopisnica v beli poštni vreči &lt;br&gt;<br /> apostol savel na poti v damask&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===OPREDELITEV===<br /> &lt;br&gt;<br /> okrog vladajo debla. naskrivaj iz rasti &lt;br&gt;<br /> krčem prisluškuješ. télesa na favne čakajo&lt;br&gt;<br /> s skorjastimi rokami ob ušesih, v njih odmeva &lt;br&gt;<br /> stokanje mravelj. intonacija kobilic se krha&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> torej to je tvoja dolina. zabil si mesec med oblake &lt;br&gt;<br /> njegovo sopenje se med listjem trga&lt;br&gt;<br /> zakaj si zdaj žalosten v tej hiški, kjer se mrak use&lt;br&gt;<br /> da ko ogleni prah v okna kobulnih cvetov&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> in medtem ko skriti .ptič v hosti brneči drsi navzdol &lt;br&gt;<br /> tvoji prsti med zlatokrilimi hrošči počivájo&lt;br&gt;<br /> in se trava z mehkimi spevi osipa, prihaja veter &lt;br&gt;<br /> pes, ki ti z ostrega lica linije liže&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> mama, odšla si, medtem ko sem spal &lt;br&gt;<br /> ne morem iz te otročje otožnosti &lt;br&gt;<br /> meni vse tako čudno okrog pride &lt;br&gt;<br /> tudi ta odhod&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> tudi ogenj, ki se razrašča z omamnim vonjem, &lt;br&gt;<br /> tudi ozon, ki ga prinašaš od zunaj &lt;br&gt;<br /> in se ti usiplje z obléke&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> tvoje vrtenje po kuhinji prihaja skozi leseni strop &lt;br&gt;<br /> reminiscenca božjastnice&lt;br&gt;<br /> s premzlimi prsti odkrivam pisma&lt;br&gt;<br /> pisma in pisarije spred šestih, osmih, desetih let &lt;br&gt;<br /> fragmenti zaljubljenosti, svetobolje&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ura se je ustavila med soncem in dežjem &lt;br&gt;<br /> ta molk, ki se kdaj pa kdaj opoteče&lt;br&gt;<br /> iz sinje vahe broneno sonce klokota &lt;br&gt;<br /> broneni april / fluidni glumač &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> biserodlaki mački se iz neviht izvijajo &lt;br&gt;<br /> zleknjeni na voščenih travnikih&lt;br&gt;<br /> kako bled je sprehajavec v móji glavi&lt;br&gt;<br /> s srdito nepotešenostjo brejih samičk ?&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> hočem reči ljudem v tej sobi, polni diana &lt;br&gt;<br /> nekaj o tebi / toda pastél se vase zapira&lt;br&gt;<br /> +za teboj grem v mnogožterih preoblekah* &lt;br&gt;<br /> tretji glas je njegov / pomladanski vrtinec&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ===NOVI ZORNI KOT===<br /> &lt;br&gt;<br /> ne boš me speljala bakrena trava&lt;br&gt;<br /> s svojo kristalasto zgradbo - ti rasteš &lt;br&gt;<br /> nekaj ognj a na garj avem nebu&lt;br&gt;<br /> pohod skozi gotiko z vsemi smrekami &lt;br&gt;<br /> preobrazbe suhega molka&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> tudi ti ogoleli maček v sončni lini &lt;br&gt;<br /> ki po dežju počasi oči zapiraš&lt;br&gt;<br /> ta ljubezenkot pes za mano leta &lt;br&gt;<br /> sijajni stekleni osir kamor ne morem &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> mehkoba se po mešičkih nabira&lt;br&gt;<br /> si zares gotov da te zale,zuje &lt;br&gt;<br /> tek slepi tek&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> sediš ob meni očiščeni brat&lt;br&gt;<br /> v zgodovino vpisan obrazec za razsežnost poteka&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> kako mrzék j e ta svet &lt;br&gt;<br /> zjutraj ob šestih in trideset &lt;br&gt;<br /> pločniki so pe,gasti od dežja &lt;br&gt;<br /> in gladki gospodje&lt;br&gt;<br /> zrejo začudeno iz kafeterije &lt;br&gt;<br /> ko kup v usnje vezanih knjig &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> si pil to jutro oče&lt;br&gt;<br /> te je oplazil prah&lt;br&gt;<br /> ko so padale ninive&lt;br&gt;<br /> te je utrudila španska vojna&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> jaz bedim ti pa božansko len&lt;br&gt;<br /> plavaš po kolobarjih oljenega spanca &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> trikrat na dan z mačjo deškostjo &lt;br&gt;<br /> preskočiš z bliskavico upadajoče vreme &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> v sredo knjige navpik postavljen&lt;br&gt;<br /> in jaz v deževne opaže obit&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ker je tvoja moč tole pohajkovanje &lt;br&gt;<br /> brez vsake besede za odpoldansko lopo &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> si vetrnica in se na rnojem kazalcu vrtiš &lt;br&gt;<br /> v stalnem boju s štrenami sonca&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> ne odseli se v teh dneh dalač od mene &lt;br&gt;<br /> ko tako leno mad svetnike potuješ&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> pojdi ven ura je &lt;br&gt;<br /> skoči na zeleno polt vse naokrog&lt;br&gt;<br /> v tolmunih senc prhaj kakor vrabec &lt;br&gt;<br /> pohorju je nekje znotraj zrasla duša &lt;br&gt;<br /> hiše s polizanimi strehami&lt;br&gt;<br /> kako glasovi letajo v pašo&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> vsi gozdovi tu so tvoja partija&lt;br&gt;<br /> in vrisk motarne žage internacionala &lt;br&gt;<br /> in za palce privežem zastave&lt;br&gt;<br /> zdajle so šle skoz mojo pamet &lt;br&gt;<br /> ovce za hrbtom se pa kutine hihitajo&lt;br&gt;<br /> &lt;br&gt;<br /> v rdečem stolu gnezdi sinica &lt;br&gt;<br /> ne sedaj nanj ne sedaj nanj &lt;br&gt;<br /> poberi se pobalin zijat jabolka &lt;br&gt;<br /> že tako si prespal vse popoldne&lt;br&gt;<br /> <br /> {{viri}}<br /> * [http://users.triera.net/pungartm/pungartnikvecnikrsnepar.htm]</div>

imported>Skipr