https://www.koropedija.si/index.php?action=history&feed=atom&title=Naravna_dedi%C5%A1%C4%8Dina_ob%C4%8Dine_Prevalje 2026-06-11T09:11:30Z Zgodovina redakcij te strani v vikiju MediaWiki 1.45.1 https://www.koropedija.si/index.php?title=Naravna_dedi%C5%A1%C4%8Dina_ob%C4%8Dine_Prevalje&diff=32784&oldid=prev 2007-12-23T21:10:13Z

<p></p> <p><b>Nova stran</b></p><div>Na seznam naravne dediščine je uvrščenih 29 posebnosti, ki jih lahko najdemo na območju [[občina Prevalje|občine Prevalje]]. Med temi je največ dendroloških, nekaj pa je tudi geoloških, geomorfoloških, zooloških in botaničnih.<br /> <br /> <br /> __TOC__<br /> <br /> ===Geološki in geomorfološki naravni spomeniki===<br /> <br /> Med geomorfološke naravne spomenike spada [[Jankovec]]. To je pravzaprav skupina 5-ih brezen na JZ pobočju [[Jankovec|Jankovca]], ki so nastala v wetersteinskem dolomitu in apnencu. Globoka so po nekaj 10m, v zadnjih letih pa jih je zaraslo podrastje. Tudi [[Krvava peč]], spodmol pri [[kmetija Krvavec|kmetiji Krvavec]], je geomorfološki naravni spomenik. Dolg je okoli 15m in globok 8m. V njem najdemo rahlo zasigan apnenec z manjšimi, do 2cm dolgimi kapniki, pred spodmolom pa je manjši slap.<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Brezna pri Jankovcu.jpg|Brezna pri Jankovcu<br /> Slika:Krvava pec.jpg|Krvava peč<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> Opuščeni [[Frančiškov rov]] iz leta [[1849]] je zadnji ostanek premogovne dejavnosti na [[Leše|Lešah]]. Ležišča premoga so nastala v miocenskih sedimentih, ki se razprostirajo na področju [[Leše|Leš]]. Celotno nahajališče spada med geološke naravne spomenike. Geološki naravni spomenik lahko najdemo tudi na [[Poljana|Poljani]], kjer je na desnem bregu reke [[Meža|Meže]] izdan kremenovo-sericitni filit in je v kontaktu s kremenovim porfirjem. Zaradi tektonskih procesov je drobno naguban. V izdanku je lepo viden prelom in s tem kontakt med kamninama. Naravno okno na SZ delu [[Volinjek|Volinjeka]] je geološko-geomorfološki naravni spomenik. Hrib [[Volinjek]] je zgrajen iz triasnega apnenca, njegov vrh pa je zakrasel, saj lahko tam najdemo žlebiče, škraplje in vrtače. Okno je nastalo ob prelomni razpoki, v kateri je voda raztapljala apnenec in širila razpoko.<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Izdanek filita.JPG|Izdanek filita<br /> Slika:Okno.jpg|Okno<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> ===Botanični in zoološki naravni spomeniki===<br /> <br /> Rastišče turške lilije (Lilium martagon) pri [[kmetija Počev|kmetiji Počev]] spada med botanične naravne spomenike. Približno 200m JZ od kmetije je floristično bogato travno pobočje, kjer rastejo turške lilije in nekaj vrst orhidej ter lepo ohranjena in vitalna, 23m visoka lipa z obsegom debla 530cm. Močvirna dolina J od [[Dolga Brda|Dolgih Brd]] spada med botanične in zoološke naravne spomenike. V dolini je večje število raztresenih močvirnih travnikov, sestojev jelševja, manjša povirja in potoček v ohranjenem naravnem stanju. V potoku živi potočna postrv (Salmo trutta), zanimivo pa je tudi pojavljanje kačjega pastirja velikega studenčarja (Cordulegaster heros) in njegovega prav tako ogroženega sorodnika zamokovega studenčarja (Cordulegaster bidentata). Do sedaj je bilo na tem območju zabeleženih preko 20 vrst dnevnih metuljev in med njimi je bil v letu [[1994]] na manjšem močvirnem travniku odkrit sviščev modrin (Maculinea alcon), ki je na koroškem in drugod v Sloveniji izjemno redka in ogrožena vrsta. Zelo zanimivo je tudi v letu [[2000]] odkrito pojavljanje jagodnega slezovčka (Pyrgus armoricanus), kar je prvi podatek za Koroško. Ribnik S od [[kmetija Malinek|kmetije Malinek]] predstavlja pravcato miniaturno prehodno barje s šotnimi mahovi. Tukaj rasteta na Koroškem redki rastlini navadni mrzličnik (Menyanthes trifoliata) in (Potentilla palustris), zanimiva pa je tudi favna kačjih pastirjev, med katerimi velja omeniti pojavljanje ogroženega barjanskega deva (Aeshna juncea). Močvirno območje J od [[Holmec|Holmca]], tik ob državni meji z Avstrijo, je ohranjen manjši kompleks mokrotnih travnikov. Tukaj so zabeležili pojavljanje 24 vrst dnevnih metuljev med katerimi sta najpomembnejša strašiščni modrin (Maculinea teleius) in močvirski modrin (Maculinea nausithous). Obe vrsti sta vezani na hranilno rastlino veliko strašnico (Sanguisorba officinalis). To območje predstavlja najvzhodnejše nahajališče močvirskega modrina v Sloveniji in zato spada med zoološke naravne spomenike.<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Pocev.jpg|Počev<br /> Slika:Dolga brda.jpg|Dolga Brda<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> <br /> ===Dendrološki naravni spomeniki===<br /> <br /> V občini je kar 20 dendroloških naravnih spomenikov, od tega 15 lip, 3 bori in 2 hrasta. Največja med lipami je trodebelna lipa na [[Poljana|Poljani]] z obsegom debla 650cm in višino kar 35m. Med hrasti je najmogočnejši [[Rašešnikov hrast|Rašešnikov]], ki ima obseg debla 430cm v višino pa meri preko 30m. [[Kogelnikov bor]] meri v višino 28m, obseg debla pa je 280cm.<br /> &lt;gallery&gt;<br /> Slika:Lipa na Poljani.jpg|Lipa na Poljani<br /> &lt;/gallery&gt;<br /> <br /> {{avtor|Matjaž Stopar}}<br /> {{geografija}}</div>

imported>Skipr