https://www.koropedija.si/index.php?action=history&feed=atom&title=Franc_Su%C5%A1nik 2026-04-29T06:39:34Z Zgodovina redakcij te strani v vikiju MediaWiki 1.45.1 https://www.koropedija.si/index.php?title=Franc_Su%C5%A1nik&diff=32361&oldid=prev 2007-10-18T19:09:46Z

<p></p> <p><b>Nova stran</b></p><div>{{osebna izkaznica|<br /> |ime=Franc<br /> |priimek=Sušnik<br /> |opis=ugleden profesor, literat, zgodovinar, publicist, odličen govornik in knjižničar<br /> |dan rojstva=14. november<br /> |leto rojstva=1898<br /> |kraj rojstva=Prevalje<br /> |kraj bivanja=Ljubljana<br /> |dan smrti=21. februar<br /> |leto smrti=1980<br /> |kraj smrti=Slovenj Gradec<br /> |}}<br /> {{kulturnik}}<br /> {{slika desno|Franc Susnik 1.jpg|Franc Sušnik}} <br /> {{življenjepis}} <br /> Bil je ugleden profesor, literat, zgodovinar, publicist, odličen govornik in knjižničar. Rodil se je v delavsko družino in kot prvorojencu so mu sledile še štiri sestre. Prvih šest razredov ljudske šole je obiskoval na Prevaljah od 1904-1910. Nato se je vpisal na gimnazijo v Celovcu, vmes pa je bil vpoklican v vojsko, tako da je maturitetno spričevalo dobil [[28. junij|28. junija]] [[1918]]. Leta [[1919]] je bil med Maistrovimi borci za severno mejo in osvoboditelji Maribora. V Ljubljani in Zagrebu je študiral germanistiko in jugoslovansko književnost ter študij zaključil z disertacijo leta [[1924]]. Leta službovanja so bila zelo pestra in burna. V Murski Soboti je bil od [[1922]]-[[1924]], potem v Beogradu (1924-1925) in Mariboru (1925-1941). Učil je na klasični gimnaziji, na realki in učiteljišču, bil ravnatelj realne gimnazije in učiteljišča. Njegovi prvi literarni poskusi segajo že v dijaška leta. Objavljal je slike in podlistke iz prekmurskega in koroškega okolja, po vojni pa članke in eseje o slovenski literaturi in kulturi na Koroškem. V zakonu z Antonijo Plešivčnik so se mu rodili štirje sinovi. Leta [[1941]] je bil mobiliziran. Z družino se je preselil na prevaljski dom in bil [[3. november|3. novembra]] [[1943]] zaprt v Celovcu. Kasneje je bil izpuščen s prepovedjo gibanja v velikovškem okraju, kamor so takrat spadale Prevalje. Aprila leta [[1944]] je prevzel urejanje samostanske knjižnice v Št. Pavlu. [[10. november|10. novembra]] [[1944]] so ga ponovno zaprli in [[16. januar|16. januarja]] [[1945]] je bil obsojen na smrt. [[25. januar|25. januarja]] istega leta so ga poslali v Dachau. Po vrnitvi iz taborišča je začel svoje kulturno poslanstvo na Koroškem: bil je pobudnik in ustanovitelj gimnazije na Ravnah, nato še študijske knjižnice, kjer je tudi dočakal upokojitev [[31. avgust|31. avgusta]] [[1979]]. Deloval je na pedagoškem, knjižničarskem in literarnem področju. Umrl je [[21. februar|21. februarja]] [[1980]] in je pokopan na pokopališču Barbara na Prevaljah. Za svoje delo je prejel številna odlikovanja in priznanja: Red dela s srebrnim vencem, Red dela z zlatim vencem, Red narodne osvoboditve, Red zaslug za narod s srebrno zvezdo, Red zaslug za narod z zlato zvezdo, Žagarjevo nagrado, prvo Zlato plaketo Prežihovega Voranca, Nagrado občine Ravne, Čopovo plaketo in diplomo, Trubarjevo plaketo ZKOS, Priznanje ob 10-letnici Prežihove bralne značke, Spomenico prostovoljcu za osvoboditev Maribora in obrambo severnih mej Slovenije, Spominski znak [[1918]]-[[1919]], Srebrni častni znak Planinske zveze Slovenije, Zlato plaketo Občinske konference ZSMS Ravne na Koroškem, plaketo Kluba koroških študentov v Ljubljani. Bil je tudi častni občan Občine Ravne na Koroškem, častni član Slavističnega društva Slovenije in KUD Prežihov Voranc Ravne na Koroškem. Veliko umetnikov je dr. Franca Sušnika likovno in literarno upodobilo v svojih delih. Na Prevaljah vsako leto potekajo Sušnikovi dnevi v spomin na njegovo pisno in kulturno zapuščino Koroški.<br /> Koroška osrednja knjižnica nosi njegovo ime od leta [[1983]].<br /> {{delo}}<br /> Prekmurski profili ([[1929]], [[1998]]), Jugoslovanska književnost ([[1930]], [[1933]]), Pregled svetovne literature ([[1936]]), Rožni venec ([[1930]],[[1998]]), Gimnazija Ravne na Koroškem ([[1951]]-[[1952]]), [[In kaj so ljudje ko lesovi]] ([[1968]]), Študijska knjižnica Ravne na Koroškem ([[1970]], [[1974]]), Študijska knjižnica. Studienbibliothek ([[1970]]), Vorančeva pot ([[1977]], [[1978]]), Opomnje ([[1978]]), Poglavja iz svetovne književnosti ([[1984]]), Koroški zapisi (izbor, [[1994]]), Šenturšeljce ([[1998]]), Prevaljška legenda ([[2001]]).<br /> {{viri}}<br /> *[http://www.rav.sik.si/clanek.asp?ID=62&amp;NameKat=Sušnik%20Franc&amp;IDC=62&amp;MaxR=24]</div>

imported>Jana