Ogled vira Orjaki na Ajdi

<poem>
Kjer Karavank vrhovi sivi
ponosni dvigajo se v zrak,
na gori, ki se zove Ajda,
sezidal grad si je Orjak.

Orjak je mož desetkrat večji
in silnejši od nas, ljudi,
na gori živel je s hčerko svojo,
tako pri nas se govori.

Od hriba stopil je do hriba,
en sam korak in bil je tam,
se nagnil je nad reko Savo,
vodico zjutraj pil je tam.

A hčerka šetala se zjutraj
po travnikih je pisanih,
nič všeč ji ni bilo po poljih,
s plugom tanko risanih.

Vračaje pa se s sprehoda,
k očetu naglo stekla je:
"Črvička čudnega sem našla
na travniku," mu rekla je.

"Domov poneseva ga, atej!
Kako je lep črviček, ej!
Po zemlji koracal je urno
in travo grizel, lej, poglej!"

"To ni črviček, ljubo dete!
Brž nesi ga nazaj do tal!
To kosec je, ki travo žanje,
da z njo živinico redi!"
</poem>
* Leta 1996 je pesem povedala 90-letna Alojzija Povh svoji hčerki Zinki Kamnik.
{{zapisala|Marta Repanšek}}
{{folklora}}