Ogled vira Kulturna dediščina občine Prevalje

===Arheološka območja in spomeniki ===


[[Brančurnikova klop]] je največja krajevna znamenitost iz rimskih časov. Klop je v resnici rimski sarkofag iz začetka tretjega stoletja. Ker mu manjka sprednja stena z napisi umrlih, izgleda kot klop. Dolga leta je stal pred [[gostilna Brančurnik|gostilno Brančurnik]], kjer so ga ljudje uporabljali kot klop in zato se je zanj med domačini uveljavilo takšno ime. Našli so ga v [[Zagrad|Zagradu]], kjer ga je ob poplavi leta [[1860]] naplavila [[Meža]]. Tega leta je [[Meža]], poleg sarkofaga, naplavila še nekaj marmornatih plošč, dva kipa v obliki leva, poškodovan kip rimskega oficirja, kamnito podobo rimske boginje Venere, nekaj stavbnih členov in reliefov. Vseh kamnov je bilo okoli 60 in so pripadali rimskemu grobišču, ki je bilo tik rimske ceste ob vznožju Barbarinega griča. Danes je na tem mestu, po neznani logiki naključij, spet pokopališče za občini [[občina Ravne na Koroškem|Ravne]] in [[občina Prevalje|Prevalje]]. (Pahič, [[1968]])
<gallery>
Slika:Brancurnikova klop.jpg|Brančurnikova klop
</gallery>


===Zgodovinski spomeniki===

Na [[Prevalje|Prevaljah]] in v okolici je, kot verjetno v večini slovenskih krajev, največ spomenikov v čast narodno osvobodilne borbe. Naštejemo jih lahko kar šestnajst, od posvetilnih tabel, do veličastnih spomenikov, ki so jih izdelali priznani akademski kiparji iz naše bivše skupne države, Jugoslavije.

Ti spomeniki in obeležja so:

[[Slika:Svobodi in miru.jpg|Svobodi in miru|100px|right|thumb]]
* spomenik NOB na Trgu na Prevaljah (delo akademskega kiparja Stojana Batića);
* partizansko grobišče na pokopališču Barbara v Zagradu na Prevaljah (delo akademskega kiparja Stojana Batića);
* spominsko znamenje na papirnici v Zagradu na Prevaljah;
* spomenik pri Rakitniku na Breznici;
* spominsko znamenje pri Kuvezniku na Breznici;
* spominsko znamenje Partizanska tehnika Netopir v Kotu;
* spominsko znamenje na Pečnikovi domačiji v Kotu;
* spominsko znamenje na Ravnjakovi domačiji v Kotu;
* spomenik NOB pri osnovni šoli na Lešah;
* spominsko znamenje na Ratajevi domačiji na Lešah;
* spominsko znamenje na osnovni šoli na Lokovici;
* spomenik zmage na Poljani;
* spomenik Svobodi in miru na Poljani (delo akademskega kiparja Stojana Batića);
* spomenik dalmatinskih partizanskih brigad na Poljani;
* spominsko znamenje pri Markovi čuvajnici na Stražišču;
* spomenik pod Brinjevo goro na Stražišču. (Mrdavšič, [[1990]])

Izmed množice obeležij velja omeniti predvsem Spominsko območje svobodi in miru na Poljani. Na tem območju se je odvijalo kar precej pomembnih dogodkov, tudi za Evropo in ne le za Slovenijo.  [[13. maj|13.]] in [[14.maj|14. maja]] leta [[1945]] so se tu odvijali zadnji boji druge svetovne vojne na evropskih tleh. V dveh dneh se je na tem območju zbralo skoraj pol milijona vojakov. Ob predaji, [[15. maj|15. maja]], pa je bilo zajetih skoraj 200.000 vojnih ujetnikov, med njimi tudi eden najbolj razvpitih nacistov, general von Lehr.
 
Poleg spomenikov povezanih z drugo svetovno vojno, je na [[Prevalje|Prevaljah]] še nekaj zgodovinskih obeležij. Omeniti velja dve spominski plošči, ki pričata, da je bila v stavbi v [[Stare sledi|Starih sledeh]] med leti [[1919]] in [[1927]] tiskarna [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]], [[Na Fari]] pa uprava [[Mohorjeva družba|Mohorjeve družbe]]. V tiskarni so natisnili okrog 90 naslovov knjig v skoraj dva milijona izvodih. S tem so se [[Prevalje]] zapisale v zgodovino slovenskega tiskarstva. (Osojnik, [[1993]]) 

[[Slika:Prevaljska zelezarna.jpg|Prevali 1890|100px|right|thumb]]
V središču [[Prevalje|Prevalj]] je skulptura izdelana iz tirnic, ki ohranja spomin na [[prevaljska železarna|prevaljsko železarno]], ki je ime kraja ponesla v svet. Tirnice, uporabljene v skulpturi, so bile izdelane v devetnajstem stoletju, v prevaljski železarni in imajo vtisnjen napis ''Prevali [[1890]]''. Zraven te skulpture stojita tudi dva doprsna kipa. Eden je posvečen dr. [[Franc Sušnik|Francu Sušniku]], drugi pa [[Leopold Suhodolčan|Leopoldu Suhodolčanu]]. Prevaljčan dr. [[Franc Sušnik]], doktor slovenistike, je pripomogel k temu, da so na Koroškem leta [[1945]] ustanovili [[Gimnazija Ravne na Koroškem|gimnazijo]], nekaj let kasneje pa še veliko in s knjigami zelo bogato [[Študijska knjižnica|Študijsko knjižnico]]. Obe, gimnazija in knjižnica, sta danes hram koroškega znanja in skrbita za prihodnost ter razvoja tega, od marsikoga pozabljenega koščka naše Slovenije. [[Leopold Suhodolčan]], znani slovenski mladinski pripovednik in dramatik je bil pobudnik tekmovanja za [[bralna značka|bralno značko]], ki že več kot 40 let skrbi za širjenje bralnih navad pri osnovnošolski mladini. Dolga leta je bil tudi ravnatelj [[Osnovna šola Franja Goloba Prevalje|prevaljske osnovne šole]].

===Etnološki spomeniki===

[[Slika:Kasca pri Korosu.jpg|Kašča pri Korošu|right|150px|thumb]]
Za območje [[Mežiška dolina|Mežiške doline]] z značilne stare kmečke, lesene kašče, ki jih je v zaselkih, raztresenih po okoliških hribih, veliko. Nekatere so zelo dobro ohranjene ali pa so jih obnovili. Predstavljajo zelo pomembne arhitektonske spomenike. Ena izmed najstarejših in najlepše ohranjenih je pri [[kmetija Koroš|Korošu]] v [[Jamnica|Jamnici]]. Nastala je v sedemnajstem stoletju in kaže odmeve poznogotskega oblikovanja. Kot celota so kašče dokaz ustvarjalnega vključevanja ljudskega stavbarstva v splošen ustvarjalni duh pretekle dobe. (Kmecl, [[1979]])

Na Koroškem je bilo v preteklih stoletjih veliko ljudskih pesnikov, ki so zapisovali stare ljudske pesmi in pesnili nove, svoje. Imenovali so jih [[bukovniki]]. Ta bukovniška tradicija je v [[Mežiška dolina|Mežiški dolini]] stara že nekaj stoletij. V devetnajstem stoletju so bili znani bukovniki [[Franc Leder]], [[Anton Lesičnik]] in [[Valentin Ocvirk]], v dvajsetem stoletju pa sta bila [[Matija Kresnik]] in [[Blaž Mavrel]]. Največ zaslug in dosežkov pripisujejo prav [[Blaž Mavrel|Blažu Mavrelu]], ki je bil zapisovalec ljudskih pesmi, ljudski pesnik, in ljudski pevec. Živel je na pobočjih [[Strojna|Strojne]], danes pa v njegovi rojstni hiši urejajo muzej, posvečen njegovemu življenju in delu. (Oder, [[1992]])

Na [[Leše|Lešah]] so našli znameniti [[Leški rokopis]], ki izvira iz sedemnajstega stoletja in je prva priča samorasle bukovniške tradicije v [[Mežiška dolina|Mežiški dolini]]. To je zapis starih ljudskih pesmi, ki jih je zapisal neznan avtor. (Osojnik, [[1993]])

===Umetnostni in arhitekturni spomeniki===

[[Ahacova hiša]] na prevaljskem trgu je zaradi prostorskih in oblikovnih vrednot najpomembnejši spomenik trške kulture v občini. Danes so v njej gostišče, bar, slaščičarna, mesnica, lekarna in stanovanja.

[[Slika:Stoparjev most.jpg|Štoparjev most|thumb|150px|right]]
Nad cesto, ki pelje iz Prevalj v [[Šentanel]] se boči visok kamnit železniški most, ki je eden najlepših na Slovenskem. Po arhitektu, ki ga je načrtoval je dobil ime [[Štoparjev most]]. Zgrajen je bil leta [[1863]], čezenj pa vodi železniška proga, ki povezuje [[Prevalje]] z bližnjim Pliberkom na avstrijski strani meje. Zgrajen je izključno iz kamna, ima pet lokov, dolg je 200m, na najvišjem delu pa je visok 21m. S svojim mogočnim videzom nudi prelep pogled na ozko dolino, po kateri vodi cesta do [[Šentanel|Šentanela]]. 

Tudi kamniti viadukt na [[Račal|Račalu]] je bil zgrajen leta [[1863]]. V primerjavi s Štoparjevim mostom je zelo majhen, saj je dolg le približno 25m, ima en lok, na najvišjem delu pa je visok okoli 6m. 

Za celotno Slovenijo je značilno, da so na skoraj vseh hribih in hribčkih zrasle cerkve, cerkvice, kapelice ali druga krščanska znamenja. Tudi v [[Mežiška dolina|Mežiški dolini]] je tega na pretek. Samo v [[občina Prevalje|občini Prevalje]] je kar sedem cerkev. Poleg teh je po hribih in dolinah raztresenih še mnogo kapelic, križev in drugih verskih znamenj. Iz te množice nekatera izstopajo zaradi same velikosti, nekatera zaradi umetniške vrednosti, spet druga zaradi častitljive starosti ali pa samega položaja, kjer so nastala.

Župnijska [[cerkev Device Marije na jezeru]], ki stoji [[Na Fari]], je nastala v starem jedru naselja. Prvi zapisi o cerkvi izhajajo iz leta [[1302]], vendar je cerkev precej starejša. Od prvotne romanske cerkve je ohranjen vzhodni zvonik. Ladja in prezbiterij pa tudi stranske kapele izdajajo tipično neoromansko cerkev. Posebnost je zvonik z baročno kapo. Notranjost je v celoti poslikana, glavni oltar pa je izredno bogat izdelek umetnega mizarstva. (Gorenšek, [[1999]])

Na nekoliko dvignjenem terasastem pomolu nad reko [[Meža|Mežo]] stoji poznogotska, delno barokizirana [[cerkev svete Barbare|cerkev sv. Barbare]] - zavetnice rudarjev. Njene največje znamenitosti so poznogotske freske iz petnajstega stoletja, talni zid, ki teče okrog cele cerkve in stranska oltarčka ob slavoloku. (Osojnik, [[1993]])
<gallery>
Slika:Sveta Barbara.jpg|Sv. Barbara
Slika:Sveta Ana in Volbenk.jpg|Sv. Ana in Volbenk
Slika:Gornikov kriz.jpg|Gornikov križ
Slika:Sveti Danijel.JPG|Sv. Danijel
</gallery>
Na hribu nad [[Leše|Lešami]] stojita, komaj nekaj metrov narazen, dve cerkvi - Leški dvojčici, posvečeni sv. Ani in sv. Volbenku. Nastali sta v petnajstem stoletju, v gotskem stilu.  [[cerkev svete Ane|Sv. Ano]] odlikuje slok in vitek prezbiterij, vitki oporniki iz žaganega lehnjaka in ozka dvodelna okna z bogatimi okraski v šilastih vrhovih. Na S strani je šilast zvonik, ki dobesedno raste iz tal. Ponaša z izrazitim zlatim oltarjem iz sedemnajstega stoletja. [[cerkev svetega Volbenka|Sv. Volbenk]] je zgrajen iz neometanega kamna, na zunaj pa je s svojo gotsko arhitekturo še lepši od sv. Ane. Ker se cerkev po vsej dolžini zajeda v breg, je to narekovalo izjemno zasnovo s kripto pod prezbiterijem. Zanimivo je tudi to, da ima cerkev le kripto, nima pa zvonika. (Zadnikar [[1973]])

V središči [[Šentanel|Šentanela]] stoji [[cerkev svetega Danijela|cerkev sv. Danijela]], po katerem je vas dobila ime. Odlikuje jo izredno visok zvonik, prekrit z macesnovimi skodlami.

Na [[Poljana|Poljani]] lahko v središču naselja najdemo lepo gotsko [[cerkev svetega Janeza Krstnika|cerkev sv. Janeza Krstnika]] iz petnajstega stoletja. Cerkev je kapelnega tipa. Nad vzhodnim delom je postavljen zvonik, tipičen koroški nadstrešni stolpič, s strmo skodlasto streho. Posebna dragocenost cerkve je lesena plastika, glava sv. Janeza Krstnika iz petnajstega stoletja.    (Gorenšek, [[1999]])

Severno od Prevalj, na [[Brinjeva gora|Brinjevi gori]], stoji [[cerkev svetega Kozme in Damijana|cerkev sv. Kozme in Damijana]]. Cerkev je novejšega nastanka, zaradi česar nima posebne umetniške ali zgodovinske vrednosti, je pa priljubljena izletniška točka, kjer vsi izletniki zvonijo za zdravje.

Omeniti moram še [[kapela svete Uršule|kapelo sv. Uršule]], ki stoji nad [[Šentanel|Šentanelom]] in je kakovosten primer ljudskega stavbarstva in skupaj z lipami, ki jo obkrožajo ponuja lep ambientalen, slovenski spomenik. V bližini [[kmetija Gornik|kmetije Gornik]] pa je kužno znamenje [[Gornikov križ]], ki je star skoraj 500 let.


===Muzeji===

[[Slika:Kmecki muzej Dvornik.jpg|Kmečki muzej|150px|thumb|right]]
V prostorih [[Osnovna šola Franja Goloba Prevalje|osnovne šole na Prevaljah]], ki nosi ime po akademskemu slikarju [[Franjo Golob|Franju Golobu]], je urejen muzej [[bralna značka|bralne značke]]. Na tej šoli je bil dolga leta ravnatelj mladinski pripovednik in dramatik [[Leopold Suhodolčan]], doma s [[Prevalje|Prevalj]]. Ker je bil prav on začetnik in pobudnik tekmovanja mladih v branju, t.i. [[bralna značka|bralne značke]], so njemu v spomin delavci in učenci prevaljske šole uredili prostore, kjer je prikazana zgodovina tekmovanja za [[bralna značka|bralno značko]], ki je v letu [[2006]] praznuje 45. obletnico.

V [[Šentanel|Šentanelu]], na [[kmetija Dvornik|kmetiji Dvornik]], so uredili [[kmečki muzej]]. V njem si lahko ogledate stara kmečka orodja in pohištvo ter si tako lažje predstavljate, kako so nekdaj živeli in delali na kmetih.

{{viri}}
* [[Matjaž Stopar]]
{{geografija}}
{{zgodovina}}
{{raziskovalno delo}}