Zinka Zorko

Iz Koropedija
Različica za tisk ni več podprta in lahko vsebuje napake pri upodabljanju. Prosimo, posodobite zaznamke v svojem brskalniku in namesto tega uporabite privzeto funkcijo za tiskanje v brskalniku.

Zinka Zorko

Življenjepis

Obiskovala je nižjo gimnazijo v Rušah in Drugo gimnazijo v Mariboru. Leta 1956 se je vpisala na slavistiko, na slovenščino in ruščino na ljubljansko univerzo, kjer je leta 1961 diplomirala z nalogo, ki je raziskala narečje njenega rojstnega kraja Kaple, ki je zadnje koroško narečje na vzhodu. Za nalogo je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Doktorirala je leta 1968 iz slovenske dialektologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Najprej je našla zaposlitev na Ravnah na Koroškem, kjer je ostala deset let. Leta 1971 pa se je zaposlila na Pedagoški akademiji v Mariboru. Magistrirala je na ljubljanski slavistiki leta 1976 z raziskavo Koroški govori na severnem Pohorju zahodno od Ruš do Vuzenice, leta 1986 pa doktorirala z disertacijo Koroški govori Dravskega obmejnega hribovja od Ojstrice do Duha na Ostrem vrhu. Od leta 1986 je ob redni zaposlitvi v Mariboru, predavala dialektologijo na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani. Večkrat je bila tudi predstojnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti na Pedagoški fakulteti v Mariboru in tudi predsednica Slavističnega društva Maribor, od leta 1995 pa je tudi prodekanica za raziskovalno dejavnost. Dr. Zinka Zorko je zelo dobra predavateljica in mentorica številnim študentom in letno sprejme okoli 10 diplomskih nalog. Ob tem pa je tudi mentorica, somentorica in ocenjevalka magistrskih in doktorskih del. Od leta 1972 sodeluje pri strokovnem izpopolnjevanju slovenskih učiteljev v zamejstvu, predvsem iz Madžarske, pa tudi iz avstrijske Koroške in iz Italije. Ukvarja se s proučevanjem zgodovine slovenskega jezika in narečij, še posebej jo zanimajo koroške, štajerske in panonske narečne skupine. Proučuje tudi dialektizme piscev, ki pišejo na teh govornih področjih, in hišna imena na severni jezikovni meji. Leta 1996 in 1999 je organizirala tudi dva mednarodna dialektološka simpozija. Na Koroškem se je še posebej posvetila proučevanju dialekta v delih Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca. Obdelala je Jamnico, Samorastnike in Solzice. V juniju 2003 jo je skupščina SAZU izvolila za izredno članico. Prejela je srebrno in zlato plaketo Univerze v Mariboru za izredne uspehe, dosežke in zasluge pri znanstvenoraziskovalnem in vzgojno-izobraževalnem delu. Leta 1997 je dobila nagrado Ministrstva za šolstvo, znanost in šport za življenjsko delo na področju visokega šolstva.


Viri: