Izvorno besedilo

{{seznam portalov}}
{{slovar in besedne vrste}}
<!--
{|width=100%|
|width=50%|{{abecedni slovar}}
|width=50%|{{besedne vrste}}
|}-->
{{okvir zelen|širina=100%|vsebina=<center>'''Opombe glavnega urednika:'''<br>* Pod pojmom '''''koroški jezik''''' imamo v WikiSvinji v mislih '''[[Jezik Mežiške doline|jezik, ki ga govorijo ljudje v Mežiški dolini]] in njeni relativni okolici.'''<br>* Primeri rabe v slovarju so namerno podani živo, sočno in življenjsko. Zato v veliki meri odražajo nepopačen miselni in besedni svet prvobitnih prebivalcev.</center>}}

V [[Mežiška dolina|Mežiški dolini]] se govori izredno pestro ''mežiško narečje'' – z različnimi podvariantami in krajevnimi posebnostmi, tipičnimi za vsak kraj posebej.

Mežiški govor uvrščamo v ''koroško narečno skupino''. Zelo v grobem se razprostira v trikotniku Olševa – Rogla – Košenjak. V ožjem smislu pa je mežiški govor omejen na [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] z okolico (kamor spadajo še npr. [[Leše]], [[Kotlje]], [[Dobrije]] ipd.) in na del spodnje Mislinjske doline (kjer pa se švapanje že izgubi). [[Dravograd]] in [[Slovenj Gradec]] pa sta že na meji ''severnopohorskih narečij''. V nasprotju z ostalimi koroškimi narečji o mežiškem govoru še ni kaj dosti zapisanega. Celo Tine Logar njegov sistem dolgih vokalov sila skopo omenja kot sistem, ki je klasično slovenski in se od knjižnega razmeroma malo razločuje, saj naj bi za razliko od rožanskega, ziljskega in podjunskega narečja izgubil tudi dvoglasnike (i:ә in u:o). Po njegovem je ''"razlog za nastanek tako poenostavljenega sistema verjetno v sedanjem in preteklem mešanju prebivalstva na tem teritoriju"''.  To najbrž do neke mere drži predvsem za govore mest, npr. [[Prevalje|Prevalj]], [[Mežica|Mežice]] in [[Ravne na Koroškem|Raven na Koroškem]], odročnejših vasi, kot so npr. [[Leše]], pa se ja ta vpliv dotaknil precej manj intenzivno in tam še živi govorica, ki je bliže avtohtoni.

'''[[Jezik Mežiške doline|Cel članek o jeziku Mežiške doline]]'''