Lovro Kuhar - Prežihov Voranc

Iz Koropedija
(Preusmerjeno s strani Lovro Kuhar)
Različica za tisk ni več podprta in lahko vsebuje napake pri upodabljanju. Prosimo, posodobite zaznamke v svojem brskalniku in namesto tega uporabite privzeto funkcijo za tiskanje v brskalniku.
  • Ime in priimek: Lovro Kuhar (Prežihov Voranc), pisatelj
  • Rojstvo: 10. avgust 1893, Kotlje

Lovro Kuhar - Prežihov Voranc

Življenjepis

Bil je pisatelj, ki je izviral iz revne kmečke družine. Osnovno šolo je obiskoval v Kotljah in kasneje zadružno šolo v Ljubljani in na Dunaju. Leta 1914 je bil vpoklican k vojakom. Kasneje je pobegnil iz avstrijske vojske in bil v odstotnosti obsojen kot vojni dezerter. Dve leti je bil v italijanskem ujetništvu in sicer do konca vojne. Leta 1919 se je vrnil domov in se zaposlil v guštanjski (sedaj ravenski) jeklarni. Poročil se je leta 1924 in izdal svoje prvo knjižno delo Povesti (1925). Rodita se mu dve hčerki Vida in Mojca (1923-1925). Posvečal se je političnemu delu in oblast ga je neprestano preganjala. V letih 1930 do 1939 je bil politični emigrant (Dunaj, Praga, Berlin, Atene, Bukarešta, Rena Celovec). Vmes je bil večkrat zaprt in je menjaval službe. V tem času je napisal nekaj svojih najbolj znanih novel (Boj na požiralniku, Jirs in Bavh, Odpustki ..). V zaporu je začel pisati tudi svoja velika romana, Požganico in Dobrdob. V letih druge svetovne vojne je ponovno izkusil tegobe ilegalnega življenja. 8. februarja 1943 so ga v Ljubljani aretirali in zaprli na Tabor in v Šempeter, kasneje v berlinske zapore. Poslali so ga v taborišče Sachsenhausen in Mauthausen. Leta 1945, po vojni, se je vrnil v domači kraj. Izdal je dva romana in potopis ter kratke zgodbe. Dočakal je še izid svoje zadnje knjige Solzice, v letu 1949. Zaradi izčrpanosti in bolezni ni mogel uresničiti vseh pisateljskih načrtov in je leta 1950 tudi umrl. Lovro Kuhar je začel objavljati zgodbe že leta 1909 v celovškem Miru in Domačem prijatelju. Pisal pa je pod psevdonimom Prežihov Voranc (Voranc je koroška domača oblika imena Lovro, Lovrenc), njegova dela so prevedena v več svetovnih jezikov.

Delo

pripovedna proza: Povesti (1925), Boj na požiralniku in drugi spisi (1937), Požganica (1939), Doberdob (1940), Samorastniki (1940), Jamnica (1945), Od Kotelj do Belih vod (1945,1975), Stari grad (1946), Borba na tujih tleh (1946), Naši mejniki (1946), Kanjuh iz Zagate (1952), Ljubezen na odoru (1954), Izbrano delo I - V (1969), Zbrano delo I - XII (1963-1990), Greh na odoru, Solzice, Gosposvetsko polje (faksimile rokopisov, 1979), Izbrana dela I - V (1981), Odrinjeni (1983),

mladinska proza: Solzice (1949), Čez goro k očetu (1961), Prvi maj (1961), Levi devžej (1962), Tisoč in en dan (1969), Gosposvetsko polje (1979),

drugo: Pernjakovi (1953).

V Koroški osrednji knjižnici je pregledno urejena Prežihova spominska soba.

Zunanje povezave



Viri: