Kulturna dediščina občine Prevalje

Iz o Koropedija

(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
Vrstica 5: Vrstica 5:
Slika:Brančurnikova klop.jpg|Brančurnikova klop
Slika:Brančurnikova klop.jpg|Brančurnikova klop
</gallery>
</gallery>
 +
 +
 +
===Zgodovinski spomeniki===
 +
 +
Na [[Prevalje|Prevaljah]] in v okolici je, kot verjetno v večini slovenskih krajev, največ spomenikov v čast narodno osvobodilne borbe. Naštejemo jih lahko kar šestnajst, od posvetilnih tabel, do veličastnih spomenikov, ki so jih izdelali priznani akademski kiparji iz naše bivše skupne države, Jugoslavije.
 +
 +
Ti spomeniki in obeležja so:
 +
 +
* spomenik NOB na Trgu na Prevaljah (delo akademskega kiparja Stojana Batića);
 +
* partizansko grobišče na pokopališču Barbara v Zagradu na Prevaljah (delo akademskega kiparja Stojana Batića);
 +
* spominsko znamenje na papirnici v Zagradu na Prevaljah;
 +
* spomenik pri Rakitniku na Breznici;
 +
* spominsko znamenje pri Kuvezniku na Breznici;
 +
* spominsko znamenje Partizanska tehnika Netopir v Kotu;
 +
* spominsko znamenje na Pečnikovi domačiji v Kotu;
 +
* spominsko znamenje na Ravnjakovi domačiji v Kotu;
 +
* spomenik NOB pri osnovni šoli na Lešah;
 +
* spominsko znamenje na Ratajevi domačiji na Lešah;
 +
* spominsko znamenje na osnovni šoli na Lokovici;
 +
* spomenik zmage na Poljani;
 +
* spomenik Svobodi in miru na Poljani (delo akademskega kiparja Stojana Batića);
 +
* spomenik dalmatinskih partizanskih brigad na Poljani;
 +
* spominsko znamenje pri Markovi čuvajnici na Stražišču;
 +
* spomenik pod Brinjevo goro na Stražišču. (Mrdavšič, [[1990]])
 +
 +
Izmed množice obeležij velja omeniti predvsem Spominsko območje svobodi in miru na Poljani. Na tem območju se je odvijalo kar precej pomembnih dogodkov, tudi za Evropo in ne le za Slovenijo.  [[13. maj|13.]] in [[14.maj|14. maja]] leta [[1945]] so se tu odvijali zadnji boji druge svetovne vojne na evropskih tleh. V dveh dneh se je na tem območju zbralo skoraj pol milijona vojakov. Ob predaji, [[15. maj|15. maja]], pa je bilo zajetih skoraj 200.000 vojnih ujetnikov, med njimi tudi eden najbolj razvpitih nacistov, general von Lehr.
 +
 +
Poleg spomenikov povezanih z drugo svetovno vojno, je na [[Prevalje|Prevaljah]] še nekaj zgodovinskih obeležij. Omeniti velja dve spominski plošči, ki pričata, da je bila v stavbi v [[Stare sledi|Starih sledeh]] med leti [[1919]] in [[1927]] [[tiskarna Mohorjeve družbe]], [[Na Fari]] pa [[uprava Mohorjeve družbe]]. V tiskarni so natisnili okrog 90 naslovov knjig v skoraj dva milijona izvodih. S tem so se [[Prevalje]] zapisale v zgodovino slovenskega tiskarstva. (Osojnik, [[1993]])
 +
 +
V središču [[Prevalje|Prevalj]] je skulptura izdelana iz tirnic, ki ohranja spomin na [[prevaljska železarna|prevaljsko železarno]], ki je ime kraja ponesla v svet. Tirnice, uporabljene v skulpturi, so bile izdelane v devetnajstem stoletju, v prevaljski železarni in imajo vtisnjen napis Prevali [[1890]]. Zraven te skulpture stojita tudi dva doprsna kipa. Eden je posvečen dr. [[Franc Sušnik|Francu Sušniku]], drugi pa [[Leopold Suhodolčan|Leopoldu Suhodolčanu]]. Prevaljčan dr. [[Franc Sušnik]], doktor slovenistike, je pripomogel k temu, da so na Koroškem leta [[1945]] ustanovili [[gimnazija Ravne na Koroškem|gimnazijo]], nekaj let kasneje pa še veliko in s knjigami zelo bogato [[Študijska knjižnica|Študijsko knjižnico]]. Obe, gimnazija in knjižnica, sta danes hram koroškega znanja in skrbita za prihodnost ter razvoja tega, od marsikoga pozabljenega koščka naše Slovenije. [[Leopold Suhodolčan]], znani slovenski mladinski pripovednik in dramatik je bil pobudnik tekmovanja za [[bralna značka|bralno značko]], ki že več kot 40 let skrbi za širjenje bralnih navad pri osnovnošolski mladini. Dolga leta je bil tudi ravnatelj [[osnovna šola Franja Goloba Prevalje|prevaljske osnovne šole]].

Redakcija: 08:39, 17. avgust 2006

Arheološka območja in spomeniki

Brančurnikova klop je največja krajevna znamenitost iz rimskih časov. Klop je v resnici rimski sarkofag iz začetka tretjega stoletja. Ker mu manjka sprednja stena z napisi umrlih, izgleda kot klop. Dolga leta je stal pred gostilno Brančurnik, kjer so ga ljudje uporabljali kot klop in zato se je zanj med domačini uveljavilo takšno ime. Našli so ga v Zagradu, kjer ga je ob poplavi leta 1860 naplavila Meža. Tega leta je Meža, poleg sarkofaga, naplavila še nekaj marmornatih plošč, dva kipa v obliki leva, poškodovan kip rimskega oficirja, kamnito podobo rimske boginje Venere, nekaj stavbnih členov in reliefov. Vseh kamnov je bilo okoli 60 in so pripadali rimskemu grobišču, ki je bilo tik rimske ceste ob vznožju Barbarinega griča. Danes je na tem mestu, po neznani logiki naključij, spet pokopališče za občini Ravne in Prevalje. (Pahič, 1968)


Zgodovinski spomeniki

Na Prevaljah in v okolici je, kot verjetno v večini slovenskih krajev, največ spomenikov v čast narodno osvobodilne borbe. Naštejemo jih lahko kar šestnajst, od posvetilnih tabel, do veličastnih spomenikov, ki so jih izdelali priznani akademski kiparji iz naše bivše skupne države, Jugoslavije.

Ti spomeniki in obeležja so:

  • spomenik NOB na Trgu na Prevaljah (delo akademskega kiparja Stojana Batića);
  • partizansko grobišče na pokopališču Barbara v Zagradu na Prevaljah (delo akademskega kiparja Stojana Batića);
  • spominsko znamenje na papirnici v Zagradu na Prevaljah;
  • spomenik pri Rakitniku na Breznici;
  • spominsko znamenje pri Kuvezniku na Breznici;
  • spominsko znamenje Partizanska tehnika Netopir v Kotu;
  • spominsko znamenje na Pečnikovi domačiji v Kotu;
  • spominsko znamenje na Ravnjakovi domačiji v Kotu;
  • spomenik NOB pri osnovni šoli na Lešah;
  • spominsko znamenje na Ratajevi domačiji na Lešah;
  • spominsko znamenje na osnovni šoli na Lokovici;
  • spomenik zmage na Poljani;
  • spomenik Svobodi in miru na Poljani (delo akademskega kiparja Stojana Batića);
  • spomenik dalmatinskih partizanskih brigad na Poljani;
  • spominsko znamenje pri Markovi čuvajnici na Stražišču;
  • spomenik pod Brinjevo goro na Stražišču. (Mrdavšič, 1990)

Izmed množice obeležij velja omeniti predvsem Spominsko območje svobodi in miru na Poljani. Na tem območju se je odvijalo kar precej pomembnih dogodkov, tudi za Evropo in ne le za Slovenijo. 13. in 14. maja leta 1945 so se tu odvijali zadnji boji druge svetovne vojne na evropskih tleh. V dveh dneh se je na tem območju zbralo skoraj pol milijona vojakov. Ob predaji, 15. maja, pa je bilo zajetih skoraj 200.000 vojnih ujetnikov, med njimi tudi eden najbolj razvpitih nacistov, general von Lehr.

Poleg spomenikov povezanih z drugo svetovno vojno, je na Prevaljah še nekaj zgodovinskih obeležij. Omeniti velja dve spominski plošči, ki pričata, da je bila v stavbi v Starih sledeh med leti 1919 in 1927 tiskarna Mohorjeve družbe, Na Fari pa uprava Mohorjeve družbe. V tiskarni so natisnili okrog 90 naslovov knjig v skoraj dva milijona izvodih. S tem so se Prevalje zapisale v zgodovino slovenskega tiskarstva. (Osojnik, 1993)

V središču Prevalj je skulptura izdelana iz tirnic, ki ohranja spomin na prevaljsko železarno, ki je ime kraja ponesla v svet. Tirnice, uporabljene v skulpturi, so bile izdelane v devetnajstem stoletju, v prevaljski železarni in imajo vtisnjen napis Prevali 1890. Zraven te skulpture stojita tudi dva doprsna kipa. Eden je posvečen dr. Francu Sušniku, drugi pa Leopoldu Suhodolčanu. Prevaljčan dr. Franc Sušnik, doktor slovenistike, je pripomogel k temu, da so na Koroškem leta 1945 ustanovili gimnazijo, nekaj let kasneje pa še veliko in s knjigami zelo bogato Študijsko knjižnico. Obe, gimnazija in knjižnica, sta danes hram koroškega znanja in skrbita za prihodnost ter razvoja tega, od marsikoga pozabljenega koščka naše Slovenije. Leopold Suhodolčan, znani slovenski mladinski pripovednik in dramatik je bil pobudnik tekmovanja za bralno značko, ki že več kot 40 let skrbi za širjenje bralnih navad pri osnovnošolski mladini. Dolga leta je bil tudi ravnatelj prevaljske osnovne šole.

Osebna orodja