Kralj Matjaž, legenda
Kralj Matjaž je bil dober kralj. Dal je same zlate kovati. Drugega denarja sploh niso poznali. Zato so bili takrat zares zlati časi. Pod košatimi lipami so naši očaki vsak dan rajali in v svetle kozarce natakali rujno vince. Bil je Kralj Matjaž slovenski kralj, naše gore list. Izbralo si ga je ljudstvo na Gosposvetskem polju in v starem Krnskem gradu je imel svoj prestol. Noč in dan so bila odprta grajska vrata in vsak revež si je lahko izprosil milosti in pravice. Ker pa je bil kralj bogat vladar, so ga drugi kralji zavidali in kakor gosenic na repišče je nekoč iz onega kraja, kjer sonce zahaja, prišlo sovražnikov nad Matjaža in v krvavem boju pokončalo njegovo vojsko do sto zvestih junakov. Vendar, ker je bil pravičen, kralj ni bil ubit, ampak ko ga na begu sovražnik že misli zajeti, se odpre skala v Peci, do katere je pobegnil, pa ga skrije pred sovražnikom. Tam sedaj počiva s svojimi junaki in, kadar mu bo brada zrastla devetkrat okoli mize, ga bo dala gora nazaj, da srečno vlada slovenski rod.
Izvoljenim se večkrat posreči, da pridejo do njega. Pri Peci je bil kovač in ta je na gori iskal glogovega ročnika za kladivo, pa je našel dupljo, skozi katero je prišel v hipu v prečuden svet. Kralja Matjaža je videl pri okrogli kamnati mizi sedeti in dremati. Na mizi je ležala debela mošnja zlatov. Kovač jo je vzel in je bil odslej bogat mož.
Zlasti na starega leta dan se ta duplja lahko vidi.
Viri:
