Povodni mož seli jezero, legenda
Ko je Povodni mož zvozil jezero in se tudi sam preselil na Poharco, je visela na vsakem rogu mošnja zlata.
Komaj se je jezero posušilo, so že našli ljudje na posušenem dnu podobo sv. Uršule, ki je izginila z ravninice pri sv. Danijelu. Takoj so spoznali, da se je zgodil čudež. Sezidali so cerkev na čast sv. Uršuli in tudi goro so krstili na njeno ime. Cerkev je precej velika. Zidarji niso mogli postaviti velikega zidanega stropa, zato so napravili lesenega.
V starih časih se je prigodilo v tej cerkvi več čudežev, prišli so bolni ljudje na božjo pot in so ozdraveli. Nekoč je živela kmetica, ki ji je bilo ime Uršula. Mnogokrat je prišla k sv. Uršuli na božjo pot in mnogo je vselej darovala. Ko je kmetica umrla, je slišal cerkovnik, ki je spal poleti v romarski bajtici, kako je veliki zvon sam zvonil kmetici ob njeni smrti.
Povodni mož je bil Šiserniku v največjo nesrečo. Zaradi zlata, ki sta ga imela vola na rogovih, je postal Šisernik zapravljivec, zanemarjal je posestvo, ki je prišlo na boben. Kupil ga je grof in danes je Šisernik na Uršlji grofov najemnik.
Viri:
