Gobe na Koroškem
Gobarsko društvo Samorastnik Ravne ima svoje aktivne člane vzdolž cele Mežiške doline, prirejamo številna gobarska srečanja v naravi, naše poslanstvo je pozitivno vplivati na odnos do okolja. Veliko truda je bilo vloženega za ohranitev naše lepe koroške pokrajine, lepa in čista naj ostane še naprej, želimo da se v neokrnjeni naravi tudi vi kar najbolje počutite.
V naših koroških gozdovih rastejo skoraj vse avtohtone drevesne in grmovne vrste rastlin, zato raste pri nas veliko število vrst gob, nekatere od njih vam želimo koroški gobarji predstaviti. Predvsem bi radi opozorili na zanimivosti o posamezni vrsti, natančne podatke o njih najdete v strokovni literaturi, katere je dovolj na knjižnih policah. Tiste vrste gob, ki so pri nas velika redkost, pa prosimo da ne nabirate, čeprav niso na seznamu zaščitenih vrst gob v Sloveniji!
NAGUBANA DEBELONOŽKA
Ima novo ime: nagubana koprenka, cortinarius praestans. Nič posebnega, pravijo poznavalci in ljubitelji te gobe ki so doma na Dolenjskem, Notranjskem, na krasu. Posebnost je za našo koroško, saj je edino znano rastišče te gobe pri nas v Mežici. Čeprav gobarsko društvo SAMORASTNIK že od leta 1979 vsako leto prireja razstave po celi Mežiški dolini, v naši regiji še ni bila najdena kje drugje.
Gre za okusno in užitno gobo, ki raste v sožitju z listavci, predvsem bukev in hrast. Njena najdba je bila pravo doživetje, saj meri njen klobuk do 30 cm v širino.
Je lepotica v gozdu, člani društva jo hodimo samo občudovat in fotografirat – zato vas prosimo da je ob slučajni najdbi ne nabirate.
Spada med koprenke, teh je že leta 1998 bilo določenih 329 vrst, vse najdene pri nas v Sloveniji in determinirane od naših določevalcev. Posebej se z določanjem koprenk ukvarja g, Anton Poler, avtor mnogih priročnikov o gobah. Z nagubano koprenko nas je podrobneje seznanil g. dr, Dušan Vrščaj, ki je primerke te gobe prinesel pred mnogimi leti na eno od naših gobarskih razstav. Dr. Dušan Vrščaj in g. Anton Poler sta že dolga leta vodilna determinatorja in gonilna sila pri organizaciji raznih gobarskih razstav.
BELI DEŽNIK
Gobariti na toplih prisojnih terenih kjer je karbonatna matična talnina (apnenci) je vedno zanimivo. Če je obrobje mešanega gozda, kjer je bogata humusna listna podlaga številnih listavcev, se lahko nadejamo srečnega dne, kot ga je doživel moj prijatelj. "Marelo" je našel v najboljšem možnem času ko so lističi klobuka še lepo snežno beli, dežnik je zrasel ob lepem vremenu, izpulil jo je kar ob robu bližnjega gozda.
Ker se ta dežnik razlikuje od navadnega velikega dežnika, sem zaprosil za natančnejšo determinacijo g. Antona Polerja, beli dežnik, macrolepiota prominenes, mu je poznan že dolgo časa, od navadnega dežnika se loči po skoraj gladkem kocenu in je vedno bolj bele barve.
- avtor: Štefan Erjavc
