Bruc, roman neznanega slovenskega študenta

Iz o Koropedija

Skoči na: navigacija, iskanje

Ljubi Prenner ob 100. obletnici rojstva natisnili knjigo Bruc, roman neznanega slovenskega študenta

Pisateljica, na katero so Slovenjegradčani lahko ponosni - Večina se je spominja v moški podobi

Ljuba Prenner
Ljuba Prenner
Na Prevaljah rojena pravnica in pisateljica, moški, ujet v ženskem telesu, Ljuba Prenner, ki je v svojih delih zaznamovala Slovenj Gradec, bi 19. junija letos praznovala 100. rojstni dan. Pred tem jubilejem so pri založbi Cerdonis natisnili njeno delo Bruc, roman neznanega slovenskega študenta. Kot je na predstavitvi povedala etnologinja Brigita Rajšter, ki je knjigo opremila z eno od dveh spremnih besed in fotografijami, je Prennerjeva pisateljica, na katero so Slovenjegradčani lahko ponosni.

Rajšterjeva po posvetilu "Moji mladosti je posvečena ta knjiga" sklepa, da je roman avtobiografski. Glavni junak je Lojze Pečolar, ki ima enaki začetnici imena kot Ljuba Prenner, podobni sta njuni življenjski usodi, imata dve sestri in polbrata ter sta nadvse ambiciozna.

"Gimnazija! Odkar sem bil nekje slišal to besedo in razumel, kaj pomeni, mi ni šla več iz misli in zvenela mi je v ušesu, vsa praznična in skrivnostna, v njej se je skrivalo vse, kar je imenitnega in na tem svetu vsega prizadevanja vrednega," o svoji prihodnosti razmišlja mladi Pečolar, ki ni imel pojma o pravem učenju, a si je želel z izobrazbo pridobiti več vedenja in veljave od množice drugih. V Slovenj Gradcu, ki ga imenuje Sračje, je odvetnica preživela velik del svoje mladosti, se vračala zaradi prijateljskih vezi in kasneje v Šmiklavžu, pri Bučineku, našla svoj drugi dom in ljubezen, po kateri je ves čas hrepenela. Jerca Mrzel je nato hranila njeno literarno zapuščino. Kot je povedala Rajšterjeva, v knjigi Ljuba nastopa v dveh osebah, kot fant Lojze in kot dekle Ruda, ki ima negativni prizvok. Prennerjeva je v mladosti posebno trpela zaradi iskanja spolne identitete. Etnologinja je ugotovila, da se je hitro preobrazila iz ženske v moškega, že pri 20 letih je oblačila moške srajce in skrivala svoje obilno oprsje ter kadila. "Krilo je nosila do leta 1945, nato le hlače. V bogati korespondenci z Meškom je zapisala, da nosi hlače, ker tako lažje živi," je pojasnila Rajšterjeva.

Kljub temu da je na predstavitvi knjige zaradi bolezni manjkal Andrej Makuc, ki je besedilo Bruca dodelal in jezikovno dopolnil, je publika uživala ob gledanju fotografskega gradiva, last Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec, in pristnih zgodbicah, ki jih je na pobudo Helene Horvat zbrala Rajšterjeva. Večina ljudi je Ljubo Prenner osebno poznala, prisoten je bil tudi njen nečak Ivo Čerče.

Urednik Blaž Prapotnik je uvodoma povedal, da ima knjiga natančno 303 strani, kolikor jih je sicer imelo originalno besedilo, ki pa ga je Makuc nekoliko skrajšal, a ne na škodo zgodbe, ampak v prid berljivosti. "Prepričan sem, da roman več kot sedemdeset let po njegovem nastanku odslikava in razkriva neko skupnost, čas in posameznika sredi njiju na način, ki je še vedno vreden branja," je zapisal Makuc, ki meni, da avtentična podoba meščanstva v slovenski literaturi ni pogosta. Knjigi je dodana tudi pisateljičina bibliografija.



Viri:

Osebna orodja